V ravnanju obdolžencev, ki sta oškodovancu preprečila nameravano zaprtje vhodnih vrat v njegovo stanovanje tako, da ga, je eden izmed njiju odrinil od vhodnih vrat, drugi pa ga nato potiskal proti kuhinji ter na tak način brez njegovega dovoljenja vstopila v njegovo stanovanje, so podani znaki kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152. čl. KZ.
Očitek obd. zas. tožilki na naroku v kazenskem postopku: "Če ne bi ti lajala na mene, bi bilo vse v redu" je šteti za žaljivega saj so besede izrečene v slabšalni obliki. Bile pa so izrečene v razgovoru s katerim so se skušali razrešiti njuni dolgoletni spori in doseči dogovor o plačilu najemnine s strani zas. tožilke obd. Z izrečenim je obd. v interes varovanja teh koristi povedal le to, da do dogovora ni prišlo predvsem zaradi dotedanjih ravnanj zas. tožilke, ki je prej žalila tudi njega. Vse pa je povedal na način kot je tekel pogovor prej, kar dodatno potrjuje, da besede niso bile izrečene z namenom zaničevanja zas. tožilke.
Glede na konkretne okoliščine primera, ko je šlo za betonske bloke, postavljene na najožjo stranico v prostorih stanovanjskega bloka, kjer so se pogosto igrali otroci in je tudi ob igri tožnika kot otroka v starosti 11 let, prišlo do prevrnitve, ko je sicer ta s silo dosegel, da se je betonski blok prevrnil, je šlo za nevarno stvar.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se je toženec na podlagi veljavnega pravnega posla, ki ga je sklenil z zemljiškoknjižnim lastnikom vknjižil kot lastnik nepremičnine in se je pri tem utemeljeno zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ki so za več kot 30 let za nazaj prikazovali kot pravne prednike toženčeve predlastnike, je kljub vindikacijskemu načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam in kljub pomanjkanju razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika, pridobil lastninsko pravico na podlagi pravil, na katere utemeljeno v izpodbijani sodbi opira odločitev sodišče prve stopnje.
Res je, da upnika nimata sklenjene niti kupoprodajne pogodbe, niti najemne pogodbe za predmetno stanovanje, posledica uporabe stanovanja brez ustreznega pravnega naslova pa je izselitev in izročitev stanovanja (dolžniku) kot lastniku, vendar je to stvar pravde, katero je dolžnik očitno že sprožil. Do takrat pa sta upnika v posesti stanovanja varovana in posestnopravno lahko gre pri očitanih posegih dolžnika za samovoljne posege v njuno posest.
Asfaltirana ulica samo zato, ker dela na njej niso bila dokončana in so po preplastitvi z asfaltno prevleko na ulici ostale na mestih ventilov komunalnih vodov vdolbine velikosti 30 x 15 cm in globine 4 cm, zaradi teh vdolbin še ni postala nevarna stvar.
ZGD člen 417, 417/1, 455, 455/2, 417, 417/1, 455, 455/2.
prenehanje družbe
Čeprav vpis družbenika v sodni register nima konstitutivnega značaja, ko bi šele z vpisom v sodni register družbenik pridobil ta status, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, saj se po 1. odstavku 417. člena ZGD šteje za pridobitelja poslovnega deleža le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, pa je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da tožniki s predloženo kupoprodajno pogodbo (priloga A12), sklenjeno med M. in B. kot kupcema stanovanja ter K. kot prodajalcem stanovanja, niso izkazali, da sta M. in B. postala z nakupom stanovanja tudi družbenika, saj niso izkazali, da je bil prodajalec stanovanja K. ob prodaji tudi družbenik tožene stranke. Prenosa poslovnega deleža F. na K. torej niso izkazali.
Tako torej ni podana materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka iz 2. odstavka 455. člena ZGD, po kateri lahko le družbenik(i) z najmanj 1/10 osnovnega kapitala zahtevajo s tožbo, da sodišče odloči o prenehanju družbe. Tega pogoja pritožniki za uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka niso dosegli.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje - nedovoljenost - domneva o umiku - stroški postopka - oprostitev - zavrnitev
Če storilec k razpisanemu naroku ni prišel in izostanka ni mogoče utemeljeno opravičiti, so izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 61. čl. ZP-1, ko sodišče šteje, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, v posledici pa je zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno.
zahteva za sodno varstvo - zakonska domneva o umiku - posledice
Če je prvostopno sodišče štelo zahtevo za sodno varstvo za umaknjeno, so s tem ustvarjeni pogoji za uporabo 3. odst. 61. čl. ZP-1 in uporabo 1. odst. 63. čl. ZP-1, takšno ZSV pa je potrebno na podlagi 64. čl. ZP-1 zavreči kot nedovoljeno, ne pa ustaviti postopek o prekršku.
Pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožeči stranki za sestavo tožbe v sporu zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok in plačila preživnine priznati 260 točk, kot to določata točki D in E drugega odstavka tar. št. 18 Odvetniške tarife - OT. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi, ker je v pravdah zaradi razveze zakonske zveze, v kateri imajo roditelji še mladoletne otroke, obvezno odločati o dodelitvi otrok in njihovem preživljanju (drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V takih pravdah je tako potrebno vložiti tožbo zaradi razveze zakonske zveze, katere sestavni del pa so tudi zahtevki za dodelitev in preživljanje otrok, in ker se navedena tožba obravnava v enem postopku, v katerem je tudi izdana ena sodba, s katero sodišče odloči o razvezi, dodelitvi otrok, preživljanju in stikih, stranki pripada le nagrada v višini 160 točk, kot je to določeno v točki D drugega odstavka tar. št. 18 OT.