kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se je toženec na podlagi veljavnega pravnega posla, ki ga je sklenil z zemljiškoknjižnim lastnikom vknjižil kot lastnik nepremičnine in se je pri tem utemeljeno zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ki so za več kot 30 let za nazaj prikazovali kot pravne prednike toženčeve predlastnike, je kljub vindikacijskemu načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam in kljub pomanjkanju razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika, pridobil lastninsko pravico na podlagi pravil, na katere utemeljeno v izpodbijani sodbi opira odločitev sodišče prve stopnje.
mučenje živali - nasilništvo - odmera kazni - znižanje kazni
V ravnanju obdolženca, ki je z domačo mačko surovo ravnal s tem,d a ji je prizadejal s podajalko za peč številne udarce rezultirane z veliko krvavitvijo, kar je vsekakor predstavljajo hudo trpljenje živali in je v končni fazi privedlo do njenega pogina, so podani znaki kaznivega dejanja mučenja živali po 392. čl. KZ.
Predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50%, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice, delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna.
Verbalno izrečena grožnja z ubojem, podkrepljena s sekiro v roki, predstavlja med sprtima sosedoma resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči ogroženost drugega.
V zaostrenih medsebojnih sosedskih odnosih, ugotovljenih realnih in verbalnih groženj obdolženca ni mogoče opredeliti drugače kot resnih in objektivno zmožnih, da dosežejo ogroženost drugega, kot take pa jih je sprejela tudi oškodovanka.
ZGD člen 417, 417/1, 455, 455/2, 417, 417/1, 455, 455/2.
prenehanje družbe
Čeprav vpis družbenika v sodni register nima konstitutivnega značaja, ko bi šele z vpisom v sodni register družbenik pridobil ta status, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, saj se po 1. odstavku 417. člena ZGD šteje za pridobitelja poslovnega deleža le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, pa je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da tožniki s predloženo kupoprodajno pogodbo (priloga A12), sklenjeno med M. in B. kot kupcema stanovanja ter K. kot prodajalcem stanovanja, niso izkazali, da sta M. in B. postala z nakupom stanovanja tudi družbenika, saj niso izkazali, da je bil prodajalec stanovanja K. ob prodaji tudi družbenik tožene stranke. Prenosa poslovnega deleža F. na K. torej niso izkazali.
Tako torej ni podana materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka iz 2. odstavka 455. člena ZGD, po kateri lahko le družbenik(i) z najmanj 1/10 osnovnega kapitala zahtevajo s tožbo, da sodišče odloči o prenehanju družbe. Tega pogoja pritožniki za uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka niso dosegli.
zahteva za sodno varstvo - zakonska domneva o umiku - posledice
Če je prvostopno sodišče štelo zahtevo za sodno varstvo za umaknjeno, so s tem ustvarjeni pogoji za uporabo 3. odst. 61. čl. ZP-1 in uporabo 1. odst. 63. čl. ZP-1, takšno ZSV pa je potrebno na podlagi 64. čl. ZP-1 zavreči kot nedovoljeno, ne pa ustaviti postopek o prekršku.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje - nedovoljenost - domneva o umiku - stroški postopka - oprostitev - zavrnitev
Če storilec k razpisanemu naroku ni prišel in izostanka ni mogoče utemeljeno opravičiti, so izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 61. čl. ZP-1, ko sodišče šteje, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, v posledici pa je zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožeči stranki za sestavo tožbe v sporu zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok in plačila preživnine priznati 260 točk, kot to določata točki D in E drugega odstavka tar. št. 18 Odvetniške tarife - OT. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi, ker je v pravdah zaradi razveze zakonske zveze, v kateri imajo roditelji še mladoletne otroke, obvezno odločati o dodelitvi otrok in njihovem preživljanju (drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V takih pravdah je tako potrebno vložiti tožbo zaradi razveze zakonske zveze, katere sestavni del pa so tudi zahtevki za dodelitev in preživljanje otrok, in ker se navedena tožba obravnava v enem postopku, v katerem je tudi izdana ena sodba, s katero sodišče odloči o razvezi, dodelitvi otrok, preživljanju in stikih, stranki pripada le nagrada v višini 160 točk, kot je to določeno v točki D drugega odstavka tar. št. 18 OT.