Vloga s katero je oškodovanec kot tožilec prevzel kazenski pregon in ni sestavljena v obliki obtožnega predloga je nepopolna. Ker ta ni bila dopolnjena v danem roku jo je potrebno zavreči.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01590
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
ogrožanje varnosti - sprejem kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo zmotno in nepopolno zato, ker oškodovanki, ki se na glavni obravnavi ni spomnila podrobnih okoliščin v zvezi z obravnavanim telefonskim klicem v katerem naj bi ji grozil in se pri tem sklicevala, da je bilo takih dogodkov več, ni predočilo zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon.
ZSZ člen 30, 37, 30, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - izročitev nepremičnine v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu - odškodnina - zamuda razlastitvenega upravičenca z izplačilom odškodnine - zamudne obresti
Predhodna izročitev nepremičnine v posest ima učinek na odškodnino. Ker v konkretni zadevi ni sporno, da so nasprotni udeleženci za odvzeto nepremičnino upravičeni do odškodnine v denarju, je logična posledica predhodnega odvzema posesti brez ustrezne odmene plačilo zamudnih obresti na priznano denarno odškodnino.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - pravice kupca - jamčevalni zahtevki
Res 460. OZ člen dopušča pogodbeno omejitev oz. izključitev odgovornosti za napake, toda sodišče prve stopnje je ob tem še ugotovilo, da je dogovor kljub takemu zapisu bil tak, da lahko kupec prodajalko o morebitnih napakah obvesti in se jih je ta zavezala odpraviti. Torej je kljub takemu zapisu tožena stranka izrazila pripravljenost, da odpravi morebitne naknadno ugotovljene napake, pa še določena dela so bila predvidena. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi zato bilo, če bi se lahko tožena stranka sedaj sklicevala na tak zapis v pogodbi, ki predpostavlja tudi sicer izjemo od siceršnjih pravic kupca glede jamčevanja, če se je, tudi glede na tedanjo zavezo, da določena dela prodajalec še naknadno opravi, toženka še dogovorila s kupcema, da lahko le ta o morebitnih napakah prodajalko obvestita in jih bo ta odpravila.
mučenje živali - nasilništvo - odmera kazni - znižanje kazni
V ravnanju obdolženca, ki je z domačo mačko surovo ravnal s tem,d a ji je prizadejal s podajalko za peč številne udarce rezultirane z veliko krvavitvijo, kar je vsekakor predstavljajo hudo trpljenje živali in je v končni fazi privedlo do njenega pogina, so podani znaki kaznivega dejanja mučenja živali po 392. čl. KZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01586
KZ člen 146, 146/1, 146, 146/1. ZKP člen 392, 392/3, 392, 392/3.
dvom o resničnosti - odločilna dejstva - grdo ravnanje
Ker je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi obdolženke, vloženi le zaradi nestrinjanje z izrečeno ji kazensko sankcijo, ugotovilo, da obstoja precejšni dvom o resničnost dejanskega sklepa prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka z oškodovancem grdo ravnala na v izreku sodbe opisan način in mu prizadejala v opisu dejanja navedene sledi poškodb, je skladno z določbo 3. odst. 392. čl. ZKP sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Očitek obd. zas. tožilki na naroku v kazenskem postopku: "Če ne bi ti lajala na mene, bi bilo vse v redu" je šteti za žaljivega saj so besede izrečene v slabšalni obliki. Bile pa so izrečene v razgovoru s katerim so se skušali razrešiti njuni dolgoletni spori in doseči dogovor o plačilu najemnine s strani zas. tožilke obd. Z izrečenim je obd. v interes varovanja teh koristi povedal le to, da do dogovora ni prišlo predvsem zaradi dotedanjih ravnanj zas. tožilke, ki je prej žalila tudi njega. Vse pa je povedal na način kot je tekel pogovor prej, kar dodatno potrjuje, da besede niso bile izrečene z namenom zaničevanja zas. tožilke.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - družba z omejeno odgovornostjo - pasivna legitimacija
Toženka je le družbenica in direktorica omenjene družbe, za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo pa družbeniki ne odgovarjajo (407. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD).
obnova postopka - obnovitveni razlog kot pritožbeni razlog - odsotnost več kot 3 mesece (vročanje)
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.
Predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50%, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice, delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna.
Res je, da upnika nimata sklenjene niti kupoprodajne pogodbe, niti najemne pogodbe za predmetno stanovanje, posledica uporabe stanovanja brez ustreznega pravnega naslova pa je izselitev in izročitev stanovanja (dolžniku) kot lastniku, vendar je to stvar pravde, katero je dolžnik očitno že sprožil. Do takrat pa sta upnika v posesti stanovanja varovana in posestnopravno lahko gre pri očitanih posegih dolžnika za samovoljne posege v njuno posest.
začetek teka zamudnih obresti - zaključek zdravljenja - trenutek ugotovitve obstoja in zneska obveznosti zavarovalnice - odklonitev izplačila zavarovalnine
Ob dejstvu, da je nesporno, da se je tožnik poškodoval in da je zdravljenje zaključeno, ni nobene podlage, da bi tožena stranka lahko zahtevala od tožeče, da se podvrže operaciji, ki ni nujno potrebna. Prvostopno sodišče je zato pravilno uporabilo določbo 943. člena Obligacijskega zakonika in kot dan začetka teka zamudnih obresti upoštevalo dan, ko je zdravljenje že bilo končano in je prvotožena stranka odklonila izplačilo zavarovalnine.
premoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – primerna denarna odškodnina – zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.
Glede na konkretne okoliščine primera, ko je šlo za betonske bloke, postavljene na najožjo stranico v prostorih stanovanjskega bloka, kjer so se pogosto igrali otroci in je tudi ob igri tožnika kot otroka v starosti 11 let, prišlo do prevrnitve, ko je sicer ta s silo dosegel, da se je betonski blok prevrnil, je šlo za nevarno stvar.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se je toženec na podlagi veljavnega pravnega posla, ki ga je sklenil z zemljiškoknjižnim lastnikom vknjižil kot lastnik nepremičnine in se je pri tem utemeljeno zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ki so za več kot 30 let za nazaj prikazovali kot pravne prednike toženčeve predlastnike, je kljub vindikacijskemu načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam in kljub pomanjkanju razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika, pridobil lastninsko pravico na podlagi pravil, na katere utemeljeno v izpodbijani sodbi opira odločitev sodišče prve stopnje.
Asfaltirana ulica samo zato, ker dela na njej niso bila dokončana in so po preplastitvi z asfaltno prevleko na ulici ostale na mestih ventilov komunalnih vodov vdolbine velikosti 30 x 15 cm in globine 4 cm, zaradi teh vdolbin še ni postala nevarna stvar.