Asfaltirana ulica samo zato, ker dela na njej niso bila dokončana in so po preplastitvi z asfaltno prevleko na ulici ostale na mestih ventilov komunalnih vodov vdolbine velikosti 30 x 15 cm in globine 4 cm, zaradi teh vdolbin še ni postala nevarna stvar.
Vloga s katero je oškodovanec kot tožilec prevzel kazenski pregon in ni sestavljena v obliki obtožnega predloga je nepopolna. Ker ta ni bila dopolnjena v danem roku jo je potrebno zavreči.
Verbalno izrečena grožnja z ubojem, podkrepljena s sekiro v roki, predstavlja med sprtima sosedoma resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči ogroženost drugega.
dejansko stanje - direktni naklep - zloraba kreditne kartice
Ocena sodišča, da je obtoženka kreditno kartico uporabljala špekulativno, preko zneska za katerega je imela kritje na svojem računu in preko odobrenega limita v nekem lažnem prepričanju, da bo sredstva že nekje dobila, na osnovi teh sredstev pa pokrila tisto, kar sploh ne bi smela zapraviti, izključuje ravnanje obtoženke z direktnim naklepom.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pripor
Če tiralice ni bilo oz. je ta že potekla, bi to moral uveljavljati v postopku za izročitev, kajti to so razlogi, ki se tičejo ekstradicijskega postopka, ni pa to predmet obravnave tega postopka po določbah 542. člena ZKP.
mučenje živali - nasilništvo - odmera kazni - znižanje kazni
V ravnanju obdolženca, ki je z domačo mačko surovo ravnal s tem,d a ji je prizadejal s podajalko za peč številne udarce rezultirane z veliko krvavitvijo, kar je vsekakor predstavljajo hudo trpljenje živali in je v končni fazi privedlo do njenega pogina, so podani znaki kaznivega dejanja mučenja živali po 392. čl. KZ.
skupno premoženje zakoncev – premoženje, pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze – vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno – prosta presoja dokazov
Res je, da je v skladu z 2. odstavkom 51. člena ZZZDR premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. To pa ne pomeni, da je njuno skupno premoženje vsako premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobi kateri od zakoncev. Vir sredstev, s katerim je bilo premoženje pridobljeno, je pomemben.
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis bi morala stranka določno navesti katero listino oziroma izpoved katere priče naj se v konkretni zadevi v dokazne namene prečita in kaj s tem toženec dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
V ravnanju obdolžencev, ki sta oškodovancu preprečila nameravano zaprtje vhodnih vrat v njegovo stanovanje tako, da ga, je eden izmed njiju odrinil od vhodnih vrat, drugi pa ga nato potiskal proti kuhinji ter na tak način brez njegovega dovoljenja vstopila v njegovo stanovanje, so podani znaki kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152. čl. KZ.
Predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50%, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice, delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - pravice kupca - jamčevalni zahtevki
Res 460. OZ člen dopušča pogodbeno omejitev oz. izključitev odgovornosti za napake, toda sodišče prve stopnje je ob tem še ugotovilo, da je dogovor kljub takemu zapisu bil tak, da lahko kupec prodajalko o morebitnih napakah obvesti in se jih je ta zavezala odpraviti. Torej je kljub takemu zapisu tožena stranka izrazila pripravljenost, da odpravi morebitne naknadno ugotovljene napake, pa še določena dela so bila predvidena. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi zato bilo, če bi se lahko tožena stranka sedaj sklicevala na tak zapis v pogodbi, ki predpostavlja tudi sicer izjemo od siceršnjih pravic kupca glede jamčevanja, če se je, tudi glede na tedanjo zavezo, da določena dela prodajalec še naknadno opravi, toženka še dogovorila s kupcema, da lahko le ta o morebitnih napakah prodajalko obvestita in jih bo ta odpravila.
premoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – primerna denarna odškodnina – zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se je toženec na podlagi veljavnega pravnega posla, ki ga je sklenil z zemljiškoknjižnim lastnikom vknjižil kot lastnik nepremičnine in se je pri tem utemeljeno zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ki so za več kot 30 let za nazaj prikazovali kot pravne prednike toženčeve predlastnike, je kljub vindikacijskemu načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam in kljub pomanjkanju razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika, pridobil lastninsko pravico na podlagi pravil, na katere utemeljeno v izpodbijani sodbi opira odločitev sodišče prve stopnje.
obnova postopka - obnovitveni razlog kot pritožbeni razlog - odsotnost več kot 3 mesece (vročanje)
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.