ZTLR člen 37, 37, 37. ZOR člen 374, 374. ZPP člen 355, 355.
zastaranje
Terjatev za vrnitev plinskih jeklenk, v katerih je tožeča stranka dobavljala toženi stranki plin in ki so ostale v njeni lasti ne zastara po določbi čl. 374 ZOR. Gre za lastninsko pravico, pravica do tožbe s katero lastnik zahteva naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar ne zastara.
ugovor krajevne nepristojnosti - odgovor na tožbo - nevročitev - načelo kontradiktornosti - kršitev načela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločanje sodišča o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga sodišče ni vročilo v odgovor tožeči stranki, pomeni kršitev načela kontradiktornosti, saj stranki s tem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.
narok - preložitev naroka - opravičilo in predlog - pravočasnost predloga - izostanek stranke z naroka - oprava glavne obravnave - možnost obravnavanja pred sodiščem - pritožbene novote - nedovoljene
Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.
Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.
Če bi izvršitelj postopal po določbi 97. člena ZIZ, bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili njegovi stroški poplačani iz kupnine (prim. tretji in četrti odstavek 38.c člena ZIZ) in ali je preostanek kupnine zadoščal za celotno poplačilo upnice. V takšnem primeru namreč ne bi bilo podlage za ugoditev zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede na to, da obračuna terjatve v spisu ni, ta obračun pa je bil dolžan opraviti izvršitelj pred poplačilom upnice, je ostalo dejansko stanje v konkretnem primeru nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
Res je sicer, da sta v postopku svoje preživninske terjatve priglasila tudi mld. A in BB, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da preživninski upravičenci in druge osebe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ne predstavljajo drugih upnikov v smislu 191. člena ZIZ. Pogoj edinega upnika je namreč določen z namenom varovanja morebitnih ostalih upnikov, zgoraj navedene osebe pa zakon varuje na drug način, in sicer jim z določbo 197. člena v zvezi s 191. členom ZIZ daje prednost pri poplačilu oziroma sodišču onemogoča, da bi kupcu v delu, ki je potreben za poplačilo njihovih terjatev, oprostilo plačila kupnine.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ključnega dejstva, ali se dolžnik s svojim ravnanjem namenoma izogiba prilivom na svoj račun in s tem onemogoča ali precej otežuje uveljavitev upnikove terjatve, kot je zatrjeval upnik.
pritožba - nova dejstva in dokazi - spor majhne vrednosti
Navedbe tožene stranke, da je dolg plačala in o tem predloženi listinski dokaz, predstavlja nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala, poleg tega pa je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kakor je to razvidno iz priložene listine. Ker sme po dol. čl. 337 ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz II. odst. 286. čl. ZPP in kar je evidentno, da je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave, sodišče pa v sporu odločilo po stanju na dan glavne obravnave, pritožbenih navedb o izvršbenem (delnem plačilu) in v zvezi s tem predloženega dokaza, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Bo pa to dejstvo tožena stranka uspešno uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
Izvršilno sodišče mora na ugovore dolžnika glede višine terjatve izdelati obračun, iz katerega sta razvidni glavnica in obresti. Obračun mora biti obrazložen, da ga stranke lahko izpodbijajo.
Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
obnova postopka - obnovitveni razlog kot pritožbeni razlog - odsotnost več kot 3 mesece (vročanje)
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - družba z omejeno odgovornostjo - pasivna legitimacija
Toženka je le družbenica in direktorica omenjene družbe, za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo pa družbeniki ne odgovarjajo (407. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01590
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
ogrožanje varnosti - sprejem kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo zmotno in nepopolno zato, ker oškodovanki, ki se na glavni obravnavi ni spomnila podrobnih okoliščin v zvezi z obravnavanim telefonskim klicem v katerem naj bi ji grozil in se pri tem sklicevala, da je bilo takih dogodkov več, ni predočilo zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon.