Izvršilno sodišče mora na ugovore dolžnika glede višine terjatve izdelati obračun, iz katerega sta razvidni glavnica in obresti. Obračun mora biti obrazložen, da ga stranke lahko izpodbijajo.
Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
Če bi izvršitelj postopal po določbi 97. člena ZIZ, bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili njegovi stroški poplačani iz kupnine (prim. tretji in četrti odstavek 38.c člena ZIZ) in ali je preostanek kupnine zadoščal za celotno poplačilo upnice. V takšnem primeru namreč ne bi bilo podlage za ugoditev zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede na to, da obračuna terjatve v spisu ni, ta obračun pa je bil dolžan opraviti izvršitelj pred poplačilom upnice, je ostalo dejansko stanje v konkretnem primeru nepopolno ugotovljeno.
Sodišče izved. mnenja pridobljenega v kazenskem postopku, katerega vpogled je predlagala tožeča stranka res ni upoštevalo v tem postopku s čemer pa tožeči stranki ni bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje v dokaznem postopku.
ZTLR člen 37, 37, 37. ZOR člen 374, 374. ZPP člen 355, 355.
zastaranje
Terjatev za vrnitev plinskih jeklenk, v katerih je tožeča stranka dobavljala toženi stranki plin in ki so ostale v njeni lasti ne zastara po določbi čl. 374 ZOR. Gre za lastninsko pravico, pravica do tožbe s katero lastnik zahteva naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar ne zastara.
ZOR člen 371, 371/1, 371, 371/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - zastaranje
Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, presoja njegove utemeljenosti je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami glede pričetka teka zastaralnega roka in ev. prekinitve oz. pretrganja zastaranja, ugotovitev le-tu pa je vezana na trditveno podlago strank v postopku.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 287, 287/2, 287/3, 355, 287, 287/2, 287/3, 355.
kršitev pogodbe - izgubljeni dobiček - njegova višina - nova dejstva - nov dokaz
Ker sodišče prve stopnje ni od vsakega od "treh izpadlih povprečnih mesečnih zaslužkov" tožeče stranke odštelo (ustreznega dela) vseh cit. stroškov, ni pravilno ugotovilo dejanskega izgubljenega dobička oz. zaslužka tožeče stranke. Za njegovo pravilno ugotovitev bo moralo ugotoviti nova dejstva in izvesti nov dokaz.
ugovor krajevne nepristojnosti - odgovor na tožbo - nevročitev - načelo kontradiktornosti - kršitev načela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločanje sodišča o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga sodišče ni vročilo v odgovor tožeči stranki, pomeni kršitev načela kontradiktornosti, saj stranki s tem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.
Res je sicer, da sta v postopku svoje preživninske terjatve priglasila tudi mld. A in BB, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da preživninski upravičenci in druge osebe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ne predstavljajo drugih upnikov v smislu 191. člena ZIZ. Pogoj edinega upnika je namreč določen z namenom varovanja morebitnih ostalih upnikov, zgoraj navedene osebe pa zakon varuje na drug način, in sicer jim z določbo 197. člena v zvezi s 191. členom ZIZ daje prednost pri poplačilu oziroma sodišču onemogoča, da bi kupcu v delu, ki je potreben za poplačilo njihovih terjatev, oprostilo plačila kupnine.
narok - preložitev naroka - opravičilo in predlog - pravočasnost predloga - izostanek stranke z naroka - oprava glavne obravnave - možnost obravnavanja pred sodiščem - pritožbene novote - nedovoljene
Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.
Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.
ZSZ člen 30, 37, 30, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - izročitev nepremičnine v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu - odškodnina - zamuda razlastitvenega upravičenca z izplačilom odškodnine - zamudne obresti
Predhodna izročitev nepremičnine v posest ima učinek na odškodnino. Ker v konkretni zadevi ni sporno, da so nasprotni udeleženci za odvzeto nepremičnino upravičeni do odškodnine v denarju, je logična posledica predhodnega odvzema posesti brez ustrezne odmene plačilo zamudnih obresti na priznano denarno odškodnino.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - družba z omejeno odgovornostjo - pasivna legitimacija
Toženka je le družbenica in direktorica omenjene družbe, za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo pa družbeniki ne odgovarjajo (407. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD).