Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
Res je sicer, da sta v postopku svoje preživninske terjatve priglasila tudi mld. A in BB, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da preživninski upravičenci in druge osebe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ne predstavljajo drugih upnikov v smislu 191. člena ZIZ. Pogoj edinega upnika je namreč določen z namenom varovanja morebitnih ostalih upnikov, zgoraj navedene osebe pa zakon varuje na drug način, in sicer jim z določbo 197. člena v zvezi s 191. členom ZIZ daje prednost pri poplačilu oziroma sodišču onemogoča, da bi kupcu v delu, ki je potreben za poplačilo njihovih terjatev, oprostilo plačila kupnine.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ključnega dejstva, ali se dolžnik s svojim ravnanjem namenoma izogiba prilivom na svoj račun in s tem onemogoča ali precej otežuje uveljavitev upnikove terjatve, kot je zatrjeval upnik.
narok - preložitev naroka - opravičilo in predlog - pravočasnost predloga - izostanek stranke z naroka - oprava glavne obravnave - možnost obravnavanja pred sodiščem - pritožbene novote - nedovoljene
Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.
Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
stroški izvršitelja - izvršiteljev obračun - zahteva - umik predloga za izvršbo
Izvršitelju ni mogoče očitati, da je neutemeljeno razpisal rubež dolžnikovih premičnin, saj pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Zato je upravičen do nagrade za pripravo na rubež in do povračila stroškov, ki jih je v zvezi s tem imel.
ugovor krajevne nepristojnosti - odgovor na tožbo - nevročitev - načelo kontradiktornosti - kršitev načela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločanje sodišča o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga sodišče ni vročilo v odgovor tožeči stranki, pomeni kršitev načela kontradiktornosti, saj stranki s tem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 287, 287/2, 287/3, 355, 287, 287/2, 287/3, 355.
kršitev pogodbe - izgubljeni dobiček - njegova višina - nova dejstva - nov dokaz
Ker sodišče prve stopnje ni od vsakega od "treh izpadlih povprečnih mesečnih zaslužkov" tožeče stranke odštelo (ustreznega dela) vseh cit. stroškov, ni pravilno ugotovilo dejanskega izgubljenega dobička oz. zaslužka tožeče stranke. Za njegovo pravilno ugotovitev bo moralo ugotoviti nova dejstva in izvesti nov dokaz.
Če bi izvršitelj postopal po določbi 97. člena ZIZ, bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili njegovi stroški poplačani iz kupnine (prim. tretji in četrti odstavek 38.c člena ZIZ) in ali je preostanek kupnine zadoščal za celotno poplačilo upnice. V takšnem primeru namreč ne bi bilo podlage za ugoditev zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede na to, da obračuna terjatve v spisu ni, ta obračun pa je bil dolžan opraviti izvršitelj pred poplačilom upnice, je ostalo dejansko stanje v konkretnem primeru nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 371, 371/1, 371, 371/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - zastaranje
Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, presoja njegove utemeljenosti je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami glede pričetka teka zastaralnega roka in ev. prekinitve oz. pretrganja zastaranja, ugotovitev le-tu pa je vezana na trditveno podlago strank v postopku.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 28, 28/1, 28/1-1, 34, 34/2, 84.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 173, 256.
nadomestilo plače - zadržanost od dela - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica, ki je imela status zavarovanke kot osebe, ki je v Republiki Sloveniji v delovnem razmerju, je bila kljub temu, da ji je delovno razmerje prenehalo, ob dejstvu, da je bila zaradi bolezni zadržana od dela nad 30 dni, upravičena do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni v breme toženke. Za to obdobje toženka ni imela pravne podlage za drugačno odločitev, tako da odločba, s katero ji je za nazaj odvzela pravico do nadomestila plače, ni zakonita.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC01590
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
ogrožanje varnosti - sprejem kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo zmotno in nepopolno zato, ker oškodovanki, ki se na glavni obravnavi ni spomnila podrobnih okoliščin v zvezi z obravnavanim telefonskim klicem v katerem naj bi ji grozil in se pri tem sklicevala, da je bilo takih dogodkov več, ni predočilo zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon.
V zaostrenih medsebojnih sosedskih odnosih, ugotovljenih realnih in verbalnih groženj obdolženca ni mogoče opredeliti drugače kot resnih in objektivno zmožnih, da dosežejo ogroženost drugega, kot take pa jih je sprejela tudi oškodovanka.
Res je, da upnika nimata sklenjene niti kupoprodajne pogodbe, niti najemne pogodbe za predmetno stanovanje, posledica uporabe stanovanja brez ustreznega pravnega naslova pa je izselitev in izročitev stanovanja (dolžniku) kot lastniku, vendar je to stvar pravde, katero je dolžnik očitno že sprožil. Do takrat pa sta upnika v posesti stanovanja varovana in posestnopravno lahko gre pri očitanih posegih dolžnika za samovoljne posege v njuno posest.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - pripor
Če tiralice ni bilo oz. je ta že potekla, bi to moral uveljavljati v postopku za izročitev, kajti to so razlogi, ki se tičejo ekstradicijskega postopka, ni pa to predmet obravnave tega postopka po določbah 542. člena ZKP.