narok - preložitev naroka - opravičilo in predlog - pravočasnost predloga - izostanek stranke z naroka - oprava glavne obravnave - možnost obravnavanja pred sodiščem - pritožbene novote - nedovoljene
Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.
Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.
Sodbo je za toženo stranko po tem, ko ji je vročevalec dne 28.12.2006 pustil obvestilo o prispelem pismu, dne 29.12.2006 prevzel oče in to potrdil s svojim podpisom, s čemer je bila vročitev pisanja toženi stranki pravilno opravljena z vročitvijo kot jo določa 3.odst. 142. čl. ZPP. Kdaj je tako vročeno pisanje dejansko prejela tožena stranka pa na pričetek teka roka za vložitev napovedi pritožbe ne more imeti vpliva.
Ker je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, sodišče kot dan vročitve lahko šteje le dan, ki je naveden na vročilnici. Če pa tožena stranka meni, da je na vročilnici navedeni datum nepravilen, bi morala to dokazati, saj je dokazno breme na njej, česar pa ni storila.
Sodišče izved. mnenja pridobljenega v kazenskem postopku, katerega vpogled je predlagala tožeča stranka res ni upoštevalo v tem postopku s čemer pa tožeči stranki ni bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje v dokaznem postopku.
ZIZ člen 175, 192, 192/2, 210, 175, 192, 192/2, 210.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najemno razmerje
Ne glede na to, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je prišlo do razdrtja kupoprodajne pogodbe za navedeno stanovanje (to je dosegla O. K. kot prvotna lastnica stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.), je postopek ves čas tekel tako, kot da je lastnica nepremičnine še vedno dolžnica, saj iz spisa ni razvidno, da bi lastnica nepremičnine O. K. dosegla, da se izvršba izreče za nedopustno. Iz tega razloga je nepomembno dejstvo sklenitve najemne pogodbe med dolžnico in O. K. kot lastnico stanovanja in zato tudi dolžnici ni v tej zadevi priznan položaj najemnika, ki bi bil varovan v skladu z določbo 175. člena ZIZ (navedena določba ureja najemno in zakupno razmerje v primeru, ko je najemnik ali zakupnik tretja oseba, ne pa zaradi morebitnih spremenjenih okoliščin dolžnik).
ZOR člen 371, 371/1, 371, 371/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - zastaranje
Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, presoja njegove utemeljenosti je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami glede pričetka teka zastaralnega roka in ev. prekinitve oz. pretrganja zastaranja, ugotovitev le-tu pa je vezana na trditveno podlago strank v postopku.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 28, 28/1, 28/1-1, 34, 34/2, 84.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 173, 256.
nadomestilo plače - zadržanost od dela - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica, ki je imela status zavarovanke kot osebe, ki je v Republiki Sloveniji v delovnem razmerju, je bila kljub temu, da ji je delovno razmerje prenehalo, ob dejstvu, da je bila zaradi bolezni zadržana od dela nad 30 dni, upravičena do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni v breme toženke. Za to obdobje toženka ni imela pravne podlage za drugačno odločitev, tako da odločba, s katero ji je za nazaj odvzela pravico do nadomestila plače, ni zakonita.
ugovor krajevne nepristojnosti - odgovor na tožbo - nevročitev - načelo kontradiktornosti - kršitev načela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločanje sodišča o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga sodišče ni vročilo v odgovor tožeči stranki, pomeni kršitev načela kontradiktornosti, saj stranki s tem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
pritožba - nova dejstva in dokazi - spor majhne vrednosti
Navedbe tožene stranke, da je dolg plačala in o tem predloženi listinski dokaz, predstavlja nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni uveljavljala, poleg tega pa je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kakor je to razvidno iz priložene listine. Ker sme po dol. čl. 337 ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz II. odst. 286. čl. ZPP in kar je evidentno, da je to dejstvo nastopilo po koncu glavne obravnave, sodišče pa v sporu odločilo po stanju na dan glavne obravnave, pritožbenih navedb o izvršbenem (delnem plačilu) in v zvezi s tem predloženega dokaza, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Bo pa to dejstvo tožena stranka uspešno uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZNVP člen 81 b, 81 b. ZGD-1 člen 387, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5, 590, 590/5, 590/2, 387, 387/1, 387/2, 387/3, 590/2-1, 590/3, 590/4, 387/4.
varstvo manjšinskih delničarjev - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - regulacijska začasna odredba
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
Če bi izvršitelj postopal po določbi 97. člena ZIZ, bi bilo mogoče ugotoviti, ali so bili njegovi stroški poplačani iz kupnine (prim. tretji in četrti odstavek 38.c člena ZIZ) in ali je preostanek kupnine zadoščal za celotno poplačilo upnice. V takšnem primeru namreč ne bi bilo podlage za ugoditev zahtevku za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Glede na to, da obračuna terjatve v spisu ni, ta obračun pa je bil dolžan opraviti izvršitelj pred poplačilom upnice, je ostalo dejansko stanje v konkretnem primeru nepopolno ugotovljeno.
Pri stranki, ki nima pooblaščenca, je potrebno, da sodišče prve stopnje, če že ni vrnilo tožbe v popravo zaradi pomanjkanja zahtevka in posledične nesklepčnosti, postopa po določbah o materialnem procesnem vodstvu iz 285. člena ZPP. Stranka na ta način s pomočjo sodišča postavi zahtevek, ustrezen materialnopravnim določbam socialnega prava, Sodišče namreč s sodbo odloči o zahtevku (1. odstavek 310. člena ZPP), kar pa ni možno, če zahtevek sploh ni postavljen. Posledično tudi zato sodbe ni moč preizkusiti.
Izrek sodbe: "Tožbenemu zahtevku se ugodi tako, da se...," je nejasen. Iz izreka sodbe mora biti jasno razvidno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo, katerega pa je zavrnilo, ali pa, v katerem delu je zahtevku ugodilo ter v katerem delu ga je zavrnilo.
ZPPSL člen 4, 169, 4, 169. ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - sprememba tožbe
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 287, 287/2, 287/3, 355, 287, 287/2, 287/3, 355.
kršitev pogodbe - izgubljeni dobiček - njegova višina - nova dejstva - nov dokaz
Ker sodišče prve stopnje ni od vsakega od "treh izpadlih povprečnih mesečnih zaslužkov" tožeče stranke odštelo (ustreznega dela) vseh cit. stroškov, ni pravilno ugotovilo dejanskega izgubljenega dobička oz. zaslužka tožeče stranke. Za njegovo pravilno ugotovitev bo moralo ugotoviti nova dejstva in izvesti nov dokaz.
Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
obnova postopka - obnovitveni razlog kot pritožbeni razlog - odsotnost več kot 3 mesece (vročanje)
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s temi trditvami zatrjuje obstoj obnovitvenega razloga po tretji točki 394. člena ZPP, v kateri je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po 141. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot 3 mesece.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - pravice kupca - jamčevalni zahtevki
Res 460. OZ člen dopušča pogodbeno omejitev oz. izključitev odgovornosti za napake, toda sodišče prve stopnje je ob tem še ugotovilo, da je dogovor kljub takemu zapisu bil tak, da lahko kupec prodajalko o morebitnih napakah obvesti in se jih je ta zavezala odpraviti. Torej je kljub takemu zapisu tožena stranka izrazila pripravljenost, da odpravi morebitne naknadno ugotovljene napake, pa še določena dela so bila predvidena. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi zato bilo, če bi se lahko tožena stranka sedaj sklicevala na tak zapis v pogodbi, ki predpostavlja tudi sicer izjemo od siceršnjih pravic kupca glede jamčevanja, če se je, tudi glede na tedanjo zavezo, da določena dela prodajalec še naknadno opravi, toženka še dogovorila s kupcema, da lahko le ta o morebitnih napakah prodajalko obvestita in jih bo ta odpravila.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01431
KZ člen 146, 146. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - grdo ravnanje - konkretni dejanski stan
To da je sodišče v dokazne namene prebralo disciplinski spis voden v takšnem postopku pri družbi v kateri je zaposlen, kateri je obravnaval isti dogodek kot se mu očita v kazenskem postopku ni nedovoljen dokaz ampak dokaz katerega sodišče ocenjuje v povezavi z drugimi izvedenimi.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja grdega ravnanja se izkazuje v fizičnem napadu obd. na oškodovanca. Posledice pa (v dani zadevi) v fizični prizadetosti njegove telesne celovitosti. Slednja je v dovoljeni meri izkazana s tem kar je o njej v zdravstveni dokumentaciji navedel lečeči zdravnik kar pomeni, da za presojo ni odločilna ugotovitev zdravnika specialista kateri je oškodovanca pregledal zaradi druge poškodbe, ki ni predmet postopka, kot anamnestičen podatek pa zabeležil tudi navedbe slednjega o bolečinah po udarjenih mestih.