Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje.
Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Tudi če tožeča stranka svoje terjatve do tožene stranke ni odstopila davčni upravi s cesijsko pogodbo, pa je s tem, ko je davčna uprava za prisilno izterjavo dolga tožeče stranke posegla po terjatvi, ki jo je ta imela do tožene stranke, kar ji dopušča Zakon o davčnem postopku v 48. čl. in toženi strani odtegnila dolgovani znesek, tožeča stranka izgubila status upnika in ni več legitimirana za vodenje te pravde, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako pa je ugasnila obveznost dolžnika, torej tožene stranke. Gre za posebno obliko zakonite cesije, odstopa terjatve v izterjavo,za katero velja analogna uporaba dol. čl. 444/II Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
ZPIZ člen 59, 133, 133/8. ZDoh- člen 64, 64/1, 64/1-3, 67, 70.
državna pokojnina - premoženjski cenzus - dohodek od premoženja
Tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine, saj je ob vložitvi zahtevka dopolnila 74 let starosti, ves čas med 15. in 65. letom starosti je imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ne presega premoženjskega cenzusa. Pri njenem dohodku od premoženja je namreč potrebno upoštevati le tisto osnovo, od katere se plačuje davek (torej prihodek znižan za normirane stroške), ne pa celotnega prihodka, ki ga je tožnica dobila iz naslova oddajanja stanovanja v najem.
Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote.
Pravnomočnost prisojene odškodnine daje oškodovancu vedeti, da je plačilo oškodovancu izvršeno zgolj zaradi spoštovanja pravnega reda.
Dejstvo vložitve revizije in smiselnost vlaganja revizije le ko revident zase pričakuje ugodnejšo rešitev od pravnomočne odločitve, pa oškodovancu da vedeti, da ga utegne zadeti dolžnost vrnitve neutemeljenega plačila. To oškodovanca zavezuje k skrbnemu ravnanju s prejetim denarjem, ko tako ni podlage za trošenje denarja na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo. Ob dejstvu, da je oškodovanec kljub vedenju o možnosti znižanja odškodnine ves denar porabil, se njegova poštenost utemeljeno postavi pod vprašaj in je moč zahtevati nazaj neutemeljeni plačani znesek odškodnine.
Obdolženkine napovedi pritožbe zoper izrečeno ji sodbo ni mogoče šteti za prepozno zato, ker jo je oddala na pošto z navadno pošiljko znotraj roka za napoved pritožbe, ne da bi bila v prepisu izreka sodbe poučena o določbi 3. odst. 87. čl. ZKP.
Glede na zatrjevano podlago je zahtevek, kot je oblikovan, nesklepčen. Tožeča stranka bi zato morala tožbo oblikovati, kot izhaja iz zatrjevane podlage, kolikšna je še obveznost tožene stranke, pa bo v primeru, da tožeča stranka v pravdi uspe, (lahko) predmet izvršilnega postopka. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da v skladu s 108. členom ZPP pozove tožečo stranko, da tožbo popravi, da jo bo mogoče obravnavati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02801
OZ člen 435, 435/1, 435, 435/1. ZZK-1 člen 41, 41.
prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa prodajalca - tožba na izročitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Temeljna obveznost prodajalca je, da izroči stvar, ki je prodana kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico na njej (1. odst. 435. čl. OZ). Če prodajalec krši obveznost in listine sposobne za vpis ne izroči kupcu, mora kupec uveljavljati izročitev listine pred sodiščem s tožbo. V predmetni zadevi je sicer tožena stranka tožniku izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, manjka pa le overitev podpisa prodajalca, zato je pravilno tožeča stranka zahtevala s tožbo, da podpis na citirani pogodbi overi.
Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Glede na razloge se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - primerna odškodnina
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja:
- da je tožnica, ki je bila ob nesreči stara 50 let in po poklicu kuharica, utrpela zlom dveh prsnih vretenc,
- da je trpela telesne bolečine, in sicer 14 dni trajne hude, 20 dni trajne srednje hude, dva meseca srednje hude občasne in lažje občasne do konca zdravljenja, te pa se pojavljajo še sedaj in bodo trajale tudi v bodoče,
- da je prestala nevšečnosti med zdravljenjem, in sicer prevoz z rešilcem, dve hospitalizaciji, dve operaciji, infuzije, injekcije, strogo ležanje po prvi operaciji, več mesecev nošenja tritočkovnega steznika, več mesecev hoje z berglami, hospitalno zdravljenje v zdravilišču Laško, več pregledov, rentgenskih slikanj, jemanje analgetikov in izvajanje fizikalne terapije
- da je trpela sekundarni strah (samega udarca ni čutila), in sicer strah za zdravje, strah, da ne bo več hodila, ki je bil intenzivnejši v času hospitalnega zdravljenja ter zaskrbljenost, da poškodba ne bi zapustila hujših posledic,
- da je zmanjšana njena življenjska aktivnost, saj ni sposobna dvigovati in nositi predmetov težjih od 5 kilogramov, večkrat dnevno se mora usesti in tudi mirovati leže, ni zmožna težjih fizičnih del na vrtu in je ovirana pri gospodinjskih delih, je spoznana za invalida III. kategorije in mora v določena opravila vlagati več truda kot pred poškodbo, mnogih del pa sploh ne zmore več,
je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja primerno in pravično odškodnino 2,000.000,00 SIT za telesne bolečine, 300.000,00 SIT za strah in 3,000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
spor majhne vrednosti - sodba zaradi odpovedi - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo
Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.
Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi ravnalo v nasprotju z navedenim stališčem sodne prakse, saj je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je tožnik nepopolno tožbo dopolnil z dokazilom o plačilu sodne takse, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ZIZ člen 5, 55, 55/1-8, 5, 55, 55/1-8. OZ člen 302, 306, 419, 419/2, 302, 306, 419, 419/2.
ugovor prenehanja terjatve - položitev stvari pri sodišču - učinek položitve - odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Glede na to, da je toženec po zavarovalni pogodbi svoje pravice izgubil, tožeča stranka ni imela obveznosti plačila odškodnine. Ker je bila tožeča stranka ob izplačilu odškodnine seznanjena z vsemi pomembnimi okoliščinami primera, se ne more uspešno sklicevati na določbe 6., 7. in 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju vozil.