Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
ZPP člen 337, 337. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104, 103, 103/1-4, 104.
odpoved najemne pogodbe
Najemno pogodbo je moč odpovedati le ob predhodnem pismenem opozorilu najemnika, ki vsebuje opis kršitve, način odprave odpovednega razloga in primeren rok za odpravo odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - primerna odškodnina
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne graja:
- da je tožnica, ki je bila ob nesreči stara 50 let in po poklicu kuharica, utrpela zlom dveh prsnih vretenc,
- da je trpela telesne bolečine, in sicer 14 dni trajne hude, 20 dni trajne srednje hude, dva meseca srednje hude občasne in lažje občasne do konca zdravljenja, te pa se pojavljajo še sedaj in bodo trajale tudi v bodoče,
- da je prestala nevšečnosti med zdravljenjem, in sicer prevoz z rešilcem, dve hospitalizaciji, dve operaciji, infuzije, injekcije, strogo ležanje po prvi operaciji, več mesecev nošenja tritočkovnega steznika, več mesecev hoje z berglami, hospitalno zdravljenje v zdravilišču Laško, več pregledov, rentgenskih slikanj, jemanje analgetikov in izvajanje fizikalne terapije
- da je trpela sekundarni strah (samega udarca ni čutila), in sicer strah za zdravje, strah, da ne bo več hodila, ki je bil intenzivnejši v času hospitalnega zdravljenja ter zaskrbljenost, da poškodba ne bi zapustila hujših posledic,
- da je zmanjšana njena življenjska aktivnost, saj ni sposobna dvigovati in nositi predmetov težjih od 5 kilogramov, večkrat dnevno se mora usesti in tudi mirovati leže, ni zmožna težjih fizičnih del na vrtu in je ovirana pri gospodinjskih delih, je spoznana za invalida III. kategorije in mora v določena opravila vlagati več truda kot pred poškodbo, mnogih del pa sploh ne zmore več,
je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja primerno in pravično odškodnino 2,000.000,00 SIT za telesne bolečine, 300.000,00 SIT za strah in 3,000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - materialnopravni (izvenpravdni) pobot
Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva o lastniku nepremičnine
Če je (čeprav) bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, v danem primeru na podlagi zakona, in prej kot lastninska pravica na derivativen način (v danem primeru na podlagi pogodbe), ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost, razen v primeru pomanjkanja dobre vere.
Temeljni pogoj za predznambo je, da že obstoji določena listina (v izvirniku), ki bi bila podlaga za vknjižbo, ki pa ni perfektna, torej po vsebini enaka listina kot tista, ki je podlaga za vknjižbo, manjka ji le lastnost, zaradi katere bi z gotovostjo izkazovala pridobitev lastninske pravice.
1. V obravnavani motenjski pravdi gre za vinograd, ki sega na dve parceli, bistven opredelilni znak delne posesti po citirani revizijski odločbi pa je izvrševanje oblasti nad natančno določenim in ločenim delom stvari, kar pa je v primeru spornega vinograda na parc. št. 874/3, katerega obseg, kot že predhodno ugotovljeno, ni sporen, mogoče.
2. Že okopanih, očiščenih, povezanih in škropljenih trt po naravi stvari ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zato restitucijskemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora
Zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil zatrjevano solastninsko pravico, ampak je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Zato, da se dovoli zaznamba spora, zadostuje, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev solastninske pravice, ki jo je pridobil na enega od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar predstavlja tudi pridobitev skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Glede na zatrjevano podlago je zahtevek, kot je oblikovan, nesklepčen. Tožeča stranka bi zato morala tožbo oblikovati, kot izhaja iz zatrjevane podlage, kolikšna je še obveznost tožene stranke, pa bo v primeru, da tožeča stranka v pravdi uspe, (lahko) predmet izvršilnega postopka. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da v skladu s 108. členom ZPP pozove tožečo stranko, da tožbo popravi, da jo bo mogoče obravnavati.
ZIZ člen 5, 55, 55/1-8, 5, 55, 55/1-8. OZ člen 302, 306, 419, 419/2, 302, 306, 419, 419/2.
ugovor prenehanja terjatve - položitev stvari pri sodišču - učinek položitve - odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.
Sodišče prve stopnje je torej v predmetni zadevi ravnalo v nasprotju z navedenim stališčem sodne prakse, saj je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je tožnik nepopolno tožbo dopolnil z dokazilom o plačilu sodne takse, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Glede na to, da je toženec po zavarovalni pogodbi svoje pravice izgubil, tožeča stranka ni imela obveznosti plačila odškodnine. Ker je bila tožeča stranka ob izplačilu odškodnine seznanjena z vsemi pomembnimi okoliščinami primera, se ne more uspešno sklicevati na določbe 6., 7. in 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju vozil.
Obdolženkine napovedi pritožbe zoper izrečeno ji sodbo ni mogoče šteti za prepozno zato, ker jo je oddala na pošto z navadno pošiljko znotraj roka za napoved pritožbe, ne da bi bila v prepisu izreka sodbe poučena o določbi 3. odst. 87. čl. ZKP.
pogodba o preužitku - napotitev na pravdo - verjetnejša pravica
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sporno stanovanje v zemljiški knjigi na podlagi sporne pogodbe vpisano na R. V.. To pa, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pomeni, da morata drugačno premoženjsko stanje dokazati sodediča in je bila zato njuna napotitev na pravdo pravilna (213. člen ZD).