ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičen do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
pravdna stranka - neobstoječa stranka - sodni register
Sklep sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj je na podlagi izpiska iz registra pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlagajoča stranka - upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajal. Neobstoječa stranka pa ne more vlagati predloga za izvršbo niti voditi izvršilnega postopka, niti ne more in ne sme odvetnik voditi postopka po pooblastilu neobstoječe stranke, saj takšnega pooblastila ne more biti.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
ZPP člen 337, 337. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104, 103, 103/1-4, 104.
odpoved najemne pogodbe
Najemno pogodbo je moč odpovedati le ob predhodnem pismenem opozorilu najemnika, ki vsebuje opis kršitve, način odprave odpovednega razloga in primeren rok za odpravo odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
ZOR člen 154, 219, 154, 219. ZJC člen 2, 2/1, 19, 61, 62, 2, 2/1, 19, 61, 62. OZ člen 131, 198, 131, 198.
javno dobro - javna cesta - neupravičena pridobitev - odškodnina
V spornem primeru se je cesta, ki je bila razglašena kot javna cesta oziroma kot občinska cesta lokalnega pomena, uporabljala zgolj v javno korist. Zato lastnik zemljišča, kjer se cesta nahaja, ni upravičen niti do zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, niti do zahtevka za plačilo odškodnine. Slednjo bo lahko prejel v razlastitvenem postopku kot nadomestilo zaradi razlastitve.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.