invalidnost - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - poslabšanje invalidnosti
Tožena stranka je zaradi poslabšanja invalidnosti tožniku pravilno priznala pravico do nadomestila za invalidnost od prvega naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o ugotovljenem poslabšanju invalidnosti. Zaradi pravnomočnega priznanja nove pravice je prav tako utemeljeno odločila, da tožniku preneha pravica do nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki mu je bila priznana s predhodno odločbo.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Po 10. čl. ZIZ v izvršilnem postopku ni dovoljena obnova postopka, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to določbo je dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka zoper dajatveni del sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine (čl. 63 ZIZ) in v primeru vložitve nasprotne izvršbe (5. odst. 68. čl. ZIZ).
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
tožba na izključitev družbenika iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža med pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Razlogi, na podlagi katerih je mogoče doseči izključitev družbenika iz družbe izvirajo iz družbenikove osebne sfere, iz njegovih osebnih škodljivih ravnanj do drugih družbenikov ali v razmerju do družbe. To pravico pa lahko uveljavlja prizadeti družbenik le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. V trenutku, ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima več statusa družbenika, takemu zahtevku ni več mogoče ugoditi, saj je že pojmovno nemogoče iz družbe izključiti osebo, ki ni več družbenik.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za prenehanje delovnega razmerja, zato ni dopustno direktno sodno varstvo na podlagi 3. odstavka 304. člena ZDR. V kolikor delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši pravice iz delovnega razmerja, mora najprej pisno zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, šele nato pa lahko v določenem roku zahteva sodno varstvo.
Nesporazum (disenz) v smislu določbe 63. člena ZOR predstavlja posebno obliko napake volje oziroma zavestne zaznave obeh pogodbenih strank - obojestransko zmoto v predstavi, da obstaja med njima konsenz o bistvenih lastnostih oziroma elementih pogodbe - njeni naravi, predmetu in podlagi (kavzi). Ta torej obstaja le če obe stranki zmotno menita, da se strinjata, v resnici pa se ne glede naštetih pogodbenih okoliščin.
ZPP člen 337, 337. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104, 103, 103/1-4, 104.
odpoved najemne pogodbe
Najemno pogodbo je moč odpovedati le ob predhodnem pismenem opozorilu najemnika, ki vsebuje opis kršitve, način odprave odpovednega razloga in primeren rok za odpravo odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 149, 149/4, 149/5.
vpis lastninske pravice - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila kot takega, neodvisno od posla, na podlagi katerega je bilo le to izdano.
Ker je tožena stranka svoje obveznosti iz naslova odstopljenih terjatev poravnala do 29.12.2000, torej pred podano izjavo o stanju svojih obveznosti do družbe H.d.o. z dne 10.07.2001, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nobena od odstopljenih terjatev ni zajeta v saldu dolga po izjavi tožene stranke z dne 10.07.2001 in da torej vtoževana terjatev ni bila cedirana večkrat oz. raznim osebam, zato določilo čl. 439 ZOR o večkratnem odstopu terjatve raznim osebam ne pride v poštev.
ZIZ člen 15, 36, 45, 45/3, 15, 36, 45, 45/3. ZPP člen 117, 117/2, 119, 117, 117/2, 119.
prekinitev postopka - verodostojna listina - vrnitev v prejšnje stanje
Če teče izvršba na podlagi verodostojne listine je v primeru vložnega predloga dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, smotrna prekinitev izvršilnega postopka.
Višina prisojenih obresti je pravnomočno ugotovljena do dneva glavne obravnave, po dnevu glavne obravnave pa ne.
Dokler sklep o izvršbi in sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine nista pravnomočna, prodaje nepremičnine ni možno opraviti, zato ni razloga za odlog izvršbe do trenutka njihove pravnomočnosti.
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
Začasna odredba, s katero se predlaga, da se izvršitev izvensodne poravnave zadrži potem, ko so že bili vloženi predlogi za izvršbo in izdani sklep o izvršbi ni več izvršljiva. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v pristojnost drugega sodišča.