OZ člen 133, 133/3, 179. URS člen 72. ZVO člen 5, 9, 10. ZPP člen 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Prva tožnica in tretji tožnik, sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Njuna hiša je od ceste oddaljena 15 metrov, tožnika pa sta bila v relevantnem obdobju, tj. od začetka februarja 2004 do konca oktobra 2008, zaradi zaposlitve ob delavnikih približno po 9 ur odsotna z doma. V neposredni bližini hiše sta križišče in krožišče, ki sta z nenehnim speljevanjem in zaviranjem vozil pred njima dodatno prispevala k motenju tožnikov.
ZOR člen 200. ZPP člen 378, 380, 380/1. ZVO člen 5, 9, 10.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imsij - tožnika sodita v skupino tistih, ki niso bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 16 metrov, tožnika (upokojenca) pa sta se v relevantnem obdobju, tj. od sredine januarja 2004 do konca oktobra 2008, zadrževala pretežno doma. Že tako visoko raven hrupa je dodatno povečevalo še glasno zaviranje in ponovno speljevanje vozil prek bližnjih ovir in na mostu, ki zaradi svoje širine ni omogočal neoviranega srečanja dveh tovornih vozil, tako da se tožnika zaradi hrupa zunaj stanovanjske hiše nista mogla zadrževati, terase in balkona pa tudi nista mogla uporabljati.
zmanjšanje odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - višina odškodnine - prekomerne imisije - dopuščena revizija - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - obseg presoje in vsebina sklepa o dopustitvi revizije
Višina odškodnine zaradi imisij - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 2 metra, tožnika (upokojenec, gospodinja) sta se v relevantnem obdobju zadrževala pretežno doma; nasproti stanovanjske hiše je avtobusna postaja, kjer so se vozila redno ustavljala, v neposredni bližini pa križišče, kar je bilo posebej moteče zaradi speljevanja in zaviranja vozil.
Ker dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena, je revizijski preizkus omejen na presojo višine odškodnine, izpodbijanega v predlogu, in se ne spušča v presojo navedb v zvezi z odločitvijo o stroških postopka.
ZOR člen 200. ZVO člen 5, 9, 10. ZPP člen 378, 380, 380/1, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij - tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 20 do 22 metrov. Drugi tožnik se je v relevantnem obdobju, tj. od avgusta 2006 do konca oktobra 2008, zadrževal pretežno doma, prva tožnica je bila zaposlena in v tem času odsotna, tretji tožnik pa je bil kot učenec odsoten približno tretjino dneva. V bližini stanovanjske hiše je križišče s cestnim otokom, nedaleč stran pa odtočni kanali, kar je bilo posebej moteče zaradi zadevanja tovornih vozil vanje.
Višina odškodnine zaradi imisij - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 2 metra, vsi trije (prva tožnica je bila brezposelna, medtem ko sta tretji in četrti tožnik kmeta) so se v relevantnem obdobju zadrževali pretežno doma; nasproti stanovanjske hiše je avtobusna postaja, v njeni neposredni bližini pa križišče, kar je bilo posebej moteče zaradi posledičnega ustavljanja, speljevanja in zaviranja vozil.
Višina odškodnine zaradi imisij - stanovanje tožnikov je od ceste oddaljeno petnajst metrov, prva tožnica in drugi tožnik sta bila v relevantnem obodbju zaradi službenih obveznosti zdoma odsotna okoli osem ur dnevno, tretji tožnik pa do leta 2007 zaradi šolskih obveznosti v povprečju okoli 8 ur dnevno, nato pa zaradi študijskih obveznosti le še šest ur dnevno; v neposredni bližini je rondo, kar je bilo zaradi speljevanja in zaviranja vozil za tožnike posebej moteče, dodaten hrup pa so povzročali tudi poki pnevmatik na motornih vozilih.
OZ člen 133, 133/3, 179. URS člen 72. ZVO člen 5, 9, 10. ZPP člen 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup zaradi tovornega prometa – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – povrnitev škode, ki presega običajne meje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – zmanjšanje odškodnine – odstop od sodne prakse – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij - tožnici sodita v skupino tistih, ki so bili zelo obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Drugi toženec je bil prekomernim vplivom s ceste izpostavljen nekoliko krajši čas. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 7 metrov, prvi tožnik in tretja tožnica, oba zaposlena v gostinskem lokalu mirne narave v pritličju hiše, sta se v relevantnem obdobju, tj. od začetka marca 2004 do konca oktobra 2008, praktično ves čas zadrževala v tej hiši. Drugi tožnik, v spornem obdobju študent Ljudske univerze v Gornji Radgoni in Univerze v Ljubljani, pa je bil zdoma v povprečju po nekaj ur na teden. V neposredni bližini hiše je križišče, ki je zavoljo nenehnega speljevanja in zaviranja vozil pred njim še dodatno prispevalo k motenju.
prisilna izterjava davčnega dolga – odločba po 56. členu ZDavP - neizvršen sklep o prisilni izterjavi – banka kot zavezanec – dovoljena revizija
Če banka ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži ugovora v roku, se davčni dolg izterja od nje. Odločba po 56. členu ZDavP je nov in samostojen izvršilni naslov, po katerem je zavezanec za plačilo banka in ne zavezanec iz sklepa o prisilni izterjavi. Ker gre za samostojno obveznost banke, ta zoper odločbo ne more uveljavljati ugovora, ki se nanaša na obveznost zavezanca po sklepu o prisilni izterjavi.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 59, 59/1. ZPP člen 243.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – obojestranska krivda – kršitev cestno prometnih predpisov – izvedenec
Tožnik ni mogel zanesljivo sklepati, da bo v nastali prometni situaciji zavarovanka tožene stranke naredila premik v levo. Glede na takšno dejansko ugotovitev je pravilna materialnopravna presoja o porazdelitvi odgovornosti med tožnika in toženko v razmerju 75:25.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 77. ZUP člen 274, 274/1-2. ZVojI člen 105.
priznan status žrtve vojnega nasilja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dovoljenost upravnega spora – odprava pozitivne odločbe – poseg v pravni položaj
Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. EZ člen 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/3. ZGO-1 člen 54. ZUreP-1 člen 93, 93/1.
gradnja daljnovoda – postopek za omejitev lastninske pravice – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – povezanost postopkov - začasna odredba – zadržanje izvršitve upravnega akta – začasna ureditev stanja – zadržanje zakonskih posledic začetka postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podlage za izdajo zahtevane začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Sporno pravno razmerje, to je uvedba postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, je sicer eden od možnih materialnopravnih pogojev za graditev omenjenega daljnovoda, saj je začetek postopka omejitve lastninske pravice po določbah prvega in tretjega odstavka 59. a člena EZ tako pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (po 54. členu Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 mora namreč investitor izkazati poleg drugih pogojev za dovolitev gradnje tudi pravico graditi) kot tudi eden od pogojev za začetek gradnje zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja, čeprav pravica graditi (na podlagi služnosti v javno korist) niti še ne obstaja. Toda navedena medsebojna pravna zveza po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je predlagana začasna ureditev stanja pravno dopustna. Tožeča stranka namreč predlaga, naj sodišče začasno uredi stanje na način, ki pomeni zadržanje zakonskih posledic začetka postopka omejitve lastninske pravice.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - zahteva zoper odločbo o predlogu za prenos pristojnosti - upravičenec za vložitev – zasebni tožilec
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero se je kazenski postopek končal.
ZTro člen 4, 5, 5/1-3, 13a, 13a/2, 16, 16/1-3, 17, 17/2-6, 17/3, 34, 35. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonit vnos trošarinskega blaga iz druge države članice EU – režim odloga plačila trošarine – solidarna odgovornost za trošarinski dolg
Če prejemnik blaga nima pravice sprejemati blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ker nima trošarinskega dovoljenja oziroma statusa pooblaščenega ali nepooblaščenega prejemnika, v nobenem primeru ne more opraviti zakonitega vnosa blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Zato mora revident v tem primeru trošarino plačati.
USTAVA RS člen 155, 155/2. ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 15, 39, 40. ZDavP člen 112, 112/1, 201, 201/1. ZUS-1 člen 51, 51/2, 71, 71/2, 83/4.
davek od dobička pravnih oseb – davčne olajšave – davčno priznani odhodki – povratna uporaba zakona – zastaranje odmere davka - glavna obravnava – revizijski razlogi
Investicijska davčna olajšava se prizna za investicije v osnovna sredstva; za knjiženje v poslovne knjige se zahteva verodostojna knjigovodska listina.
dovoljenost revizije – obnova postopka odmere dohodnine - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Revizija, katere predmet je izpodbijanje sklepa o obnovi postopka, ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravica ali obveznost stranke v sklepu o obnovi ni izražena v denarni vrednosti, ampak je zgolj določeno, da se postopek obnovi. Revident mora pri zatrjevanju odstopa od sodne prakse navesti opravilno številko zadeve Vrhovnega sodišča, od katere odločitev odstopa. Revident tudi ne navaja, kakšne zelo hude posledice naj bi mu nastale. Zato ni izkazal, da je izpolnjen kateri izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjskopravni spor – nedenarni tožbeni zahtevek – vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka – velikost deležev na skupnem premoženju – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v (ulomku ali odstotkih izraženem) deležu od ocenjene oziroma določene vrednosti spornega predmeta.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/4, 63, 63/1, 76, 94, 94/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
dohodnina – dividende – dobiček iz preteklih let – progresivna stopnja – poprečna davčna stopnja – uporaba določbe 13. člena ZDoh – izjema od splošnega progresivnega obdavčenja - metoda za omilitev progresivne davčne stopnje – združitev zadev
Uporaba 13. člena ZDoh, kot metode za omilitev progresivne davčne stopnje, je predvidena zgolj za posebne primere, ko bi zavezanec nek dohodek, ob običajnem teku stvari, moral dobiti v določenem letu, pa ga je prejel šele čez nekaj let, ali pa ga je prejel za več let vnaprej. Za odmero davka iz dohodka iz naslova dividende je pomemben trenutek, ko delničar pridobi pravico zahtevati izplačilo dividende, torej ko skupščina družbe sprejme sklep o uporabi bilančnega dobička, in pri tem ni pomembno, kdaj je družba ustvarila dobiček. Zato uporaba 13. člena ZDoh v takem primeru ne pride v poštev.