KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005443
ZKP člen 344, 357, 357-4. KZ člen 112, 261, 261/1.
kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – sprememba obtožnega akta – zastaranje – pretrganje zastaranja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja
Predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper obdolženca je dejanje, ki je usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja in pretrga tek relativnega zastaralnega roka.
Obtožni predlog z očitkom obdolžencu, da je kot župan in torej kot uradna oseba z namenom, da bi drugemu pridobil kakšno nepremoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj s tem, da je v nasprotju z več predpisi odredil postopek za izbiro direktorja občinske uprave in podpisal pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 261. člena KZ.
ZP-1 člen 26, 26/6. ZVCP-1 člen 23, 23-66, 235, 235/4.
prekrški - splošna pravila za odmero sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - omilitev kazni - sankcije za prekršek
Vozniku začetniku kot storilcu prekrška stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče omili tako, da izreče manj kot 7 kazenskih točk.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 336, 343, 343/4.
postulacijska sposobnost stranke – pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščenca
Pritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje terjatve - izbris družbe iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - potek enoletnega roka proti družbenikom - pravna narava roka - obveznost zastavitelja
S potekom enoletnega roka za uveljavljanje terjatev zoper družbenika izbrisane družbe je terjatev prenehala, saj gre za rok prekluzivne narave. Ker je do tega prišlo med izvršilnim postopkom zoper zastaranega dolžnika, je utemeljen njegov ugovor po izteku roka o prenehanju same terjatve.
odgovornost države – nezakonit poboj prašičev – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza - klasična prašičja kuga
Kasneje potrjena klasična prašičja kuga ne more sanirati že pred tem protipravno izdane odredbe o poboju prašičev. Vendar bi morala tožnika glede na ugovor tožene stranke izkazati, da jima škoda brez protipravnega ravnanja tožene stranke ne bi nastala. Ker tožnika tega nista dokazala, ni izkazana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in njuno škod.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. OZ člen 168, 179, 180, 182. ZOZP člen 27, 27/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – valorizacija plačanega zneska odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – višina nepremoženjske škode
Določba tretjega odstavka 27. člena ZOZP je stopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27. 6. 2007, glede na 38. člen te novele pa se uporablja le za škodne dogodke, ki se zgodijo od uveljavitve novele dalje. Obravnavana nesreča se je zgodila pred tem, zaradi česar se na odškodninski zahtevek v zvezi z njo ne more nanašati.
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način (z valorizacijo) upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Ob ugotovitvi, da so se cene od dneva plačila do dneva izdaje sodbe za določen odstotek povečale, pomeni valorizacija delnega plačila le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Špediter ima res obveznost naročitelja opozarjati na pomanjkljivosti v njegovem naročilu in posredovani dokumentaciji, vendar je neutemeljeno pričakovati, da bo špediter sam podal kvalifikacijo tovora ali naročitelja opozoril, da je kvalifikacija tovora, ki izhaja iz predloženih listin, ki spremljajo tovor, napačna.
V 868. členu OZ je res določeno, da so v primeru, ko je dogovorjena špedicija s fiksnim plačilom, v ceni zajeti vsi stroški. Ker pa tožnica ob sklenitvi pogodbe ni mogla predvideti, da utegne priti do prekvalifikacije tovora, je pravilen sklep, da morebitnih dodatnih stroškov iz tega naslova ni mogla že vračunati v skupno vsoto; zato ima na podlagi 5. člena Splošnih pogojev poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije, ki so sestavni del sklenjene pogodbe, pravico do povračila potrebnih, dodatnih stroškov nastalih ob špediciji.
ZPP člen 285, 324, 324/4, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 379, 379/1. ZOR člen 210, 214, 219. ZTLR člen 72, 72/2.
neupravičena pridobitev - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - dobrovernost povrnitev vlaganj v nepremičnino
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora vključevati argumentirano stališče sodišča o navedbah strank v postopku, ki se tičejo bodisi dejanske podlage zahtevka, bodisi njegove materialnopravne podlage, bodisi procesne predpostavke za odločanje v zadevi.
Ker v sodbi sodišča prve stopnje ni vsebovana celovita in argumentirana presoja ravnanj strank in sodišča v zvezi z navedbami o vlaganjih in ker sta toženca navedla v pritožbi navedene vsebinske argumente za nasprotno stališče, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, je odgovor pritožbenega sodišča, ki se izraža v „posnemanju“ razlogov prvostopenjske sodbe, pomanjkljiv in pomeni kršitev dolžnosti do opredelitve do strankinih navedb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - LASTNINJENJE
VS0013816
ZOR člen 234, 240. ZLPP člen 48a.
terjatev iz vrednostnega papirja – obveznice – uničenje obveznic – oškodovanje družbene lastnine – lastninsko preoblikovanje podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo – obrazloženost sodbe
Na podlagi ugotovitve, da tožniki niso predložili vrednostnega papirja, ampak le potrdila o njihovi izdaji, in da so bili vrednostni papirji, deponirani pri tožencu, uničeni (tožniki pa ne trdijo, da bi sprožili postopek za njihovo amortizacijo), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja pravilna.
Zakon o agrarnih skupnostih člen 1. ZPVAS člen 1. ODZ paragraf 418. Zakona o zemljiških knjigah paragraf 21. ZPP člen 1.
sodna pristojnost - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - ničnost razpolagalnega pravnega posla - ničnost zemljiškoknjižne izjave - obstoj pravnoposlovne volje - ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - vpis v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija
Do podržavljenja vsega premoženja agrarnih skupnosti ne glede na zemljiškoknjižni vpis je prišlo po samem zakonu z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan tretji, ki je je to pravico že prej izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje, le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja.
Gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je z vidika postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - v ponovljenem sojenju bo moralo sodišče druge stopnje glede na to, da gre za razmerje z mednarodnim elementom, najprej odločiti, katero pravo je treba uporabiti pri odločanju o sporu in zlasti odgovoriti očitek o napačni uporabi pravila o dokaznem bremenu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 41, 41/1. ZSPDPO člen 28. ZJZ člen 14, 14/2, 16.
sprememba tožbe – učinek poteka roka za vložitev tožbe - akcesorni zahtevek – dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve
Vprašanje (dopustnosti) spremembe tožbe je v ZUS-1 urejeno v celoti in glede tega vprašanja po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 določb ZPP, ki urejajo spremembo tožbe o glavni stvari, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. OZ člen 1019.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - prenehanje obveznosti - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - poroštvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti se ne presoja le v odvisnosti od vpliva, ki so ga ti dejansko imeli na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe, temveč zlasti od okoliščine, ali so tak vpliv lahko imeli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005472
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj kaznivega dejanja goljufije ni potrebno, da bi bila posebej izražena in opisana zahteva storilca za pridobitev protipravne premoženjske koristi, niti ne da bi moral pri tem uporabiti silo; zadošča zgolj takšno ravnanje storilca, ki ustvari pri oškodovancu zmoto o dejanskih okoliščinah in ga na ta način zapelje, da sprejme odločitev v škodo njegovega (ali tujega) premoženja.
zavarovalna pogodba - razlaga pogodbe - življenjsko zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera - argument teleološke redukcije - načela obligacijskega prava - namerna kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - veljavna določila pogodbe
Ker ima zavarovalnica na podlagi pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavo take okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje stvari, odklonila sklenitev pogodbe, je zmotno materialnopravno stališče izpodbijane sodbe, po katerem ima pravico odkloniti plačilo zavarovalnine le v primeru, če so neresnično prijavljene okoliščine v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.
vzročna zveza - odškodnina za nepremoženjsko škodo - delno zavrženje revizije - krivdna odgovornost bolnišnice - poledenela tla - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - padec pred vhodom v bolnišnico - zavihana gumijasta preproga - neizražene degenerativne spremembe oškodovanca
Navzgor štrleči rob preproge je ovira, nevarna sama po sebi, prav tako pa tolikšna zapognjenost podlage, ki naj bi služila zagotavljanju varnosti hoje in stabilnosti koraka, pri povprečnem človeku zbuja ravno nasproten vtis. Zbuja občutek nevarnosti, nezanesljivosti, nestabilnosti. Zato sporna gumijasta preproga njeni nezmrzljivi tvarini navkljub, ni mogla služiti namenu, zaradi katerega je bila položena pred vhod bolnišnice.
Neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
ZOR člen 154. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odgovornost upravnika poslovne stavbe - zavarovanje zdravniške odgovornosti – zdravstvena dejavnost – škoda zaradi padca na stopnišču poslovne stavbe – nevarna stvar - vmesna sodba - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Izvedenec je ugotovil, da je v primeru suhe površine granita stopnišča možnost zdrsa minimalna, zlasti če ima posameznikova obutev gumijasto podlago, in prav tak je obravnavani primer. Tako se izkaže, da tožnik s svojimi očitki le navidezno prikazuje pomanjkljivosti glede ugotovljenega dejanskega stanja, v resnici pa z njimi izpodbija dokazno oceno izvedenskega mnenja in izpovedbe priče.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – odpoved pravici do pritožbe – veljavnost odpovedi
Obtoženčeva odpoved pravici do pritožbe takoj po razglasitvi sodbe, s katero je obtožencu izrečena kazen zapora, nima nobenega vpliva na veljavnost in pravne učinke odpovedi pritožbe za državnega tožilca.
ZPP člen 318, 367, 367/2, 377. OZ člen 179, 180, 182.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci - neizdaja zamudne sodbe – višina odškodnine
V primeru opustitve odgovora na tožbo mora sodišče pri odločanju o zahtevku upoštevati le dejstva, ki so bila navedena do izteka roka za odgovor na tožbo, vsakršna nadaljnja aktivnost sodišča v smeri zbiranja novih dejstev in izvajanja dokazov je zato odveč. Sodišči z neupoštevanjem ugovora o prispevku neposrednega oškodovanca k nastanku škodnega dogodka, ki ga je podala tožena stranka po nevložitvi odgovora na tožbo, tako nista zagrešili uveljavljene relativne kršitve določb ZPP.
Ker pravilna uporaba določb ZPP v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne bi vodila do ugodnejših učinkov za tožnike kot so tisti, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je treba revizijo tožnikov v tem delu zavrniti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.