ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377. OZ člen 404, 404/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - pravdna stranka - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - zavrženje revizije
Drugi in tretji toženec sta v reviziji določno opredelila z njo izpodbijani del pravnomočne sodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvega toženca. V pravdi, ki jo je tožnik vodil proti prvemu tožencu, revidenta nista imela položaja pravdne stranke. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa lahko vložijo revizijo kot izredno pravno sredstvo le pravdne stranke.
ZPP člen 185, 339, 339/2-14. PZ člen 140, 140/1, 212, 394, 961, 961-3. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZOR člen 191, 200.
sprememba tožbe - zmanjšanje odškodnine - trditveno breme - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - odgovornost ladjarja - odgovornost lastnika čolna - lex loci delicti commissi - pravilo najtesnejše vezi
Določbo 30. člena ZMZPP je treba razlagati v smislu, naj se uporabi pravo, s katerim je podana najtesnejša vez.
Ker toženec ni pravočasno navedel dejstev, ki bi narekovala presojo o obstoju predpostavk za znižanje odškodnine glede na njegovo premoženjsko stanje, sodišče o morebitnem znižanju odškodnine ni bilo dolžno odločiti.
Zakon o agrarnih skupnostih člen 1. ZPVAS člen 1. ODZ paragraf 418. Zakona o zemljiških knjigah paragraf 21. ZPP člen 1.
sodna pristojnost - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - ničnost razpolagalnega pravnega posla - ničnost zemljiškoknjižne izjave - obstoj pravnoposlovne volje - ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - vpis v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija
Do podržavljenja vsega premoženja agrarnih skupnosti ne glede na zemljiškoknjižni vpis je prišlo po samem zakonu z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan tretji, ki je je to pravico že prej izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje, le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja.
Gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je z vidika postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odvetnik in izvedenec s sedeža pristojnega sodišča kot stranki v postopku
Ni utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker sta v pravdni zadevi tožnika odvetnica in sodni izvedenec s sedežem oziroma prebivališčem na območju tega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - LASTNINJENJE
VS0013816
ZOR člen 234, 240. ZLPP člen 48a.
terjatev iz vrednostnega papirja – obveznice – uničenje obveznic – oškodovanje družbene lastnine – lastninsko preoblikovanje podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo – obrazloženost sodbe
Na podlagi ugotovitve, da tožniki niso predložili vrednostnega papirja, ampak le potrdila o njihovi izdaji, in da so bili vrednostni papirji, deponirani pri tožencu, uničeni (tožniki pa ne trdijo, da bi sprožili postopek za njihovo amortizacijo), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja pravilna.
podelitev koncesije – ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda – zaslišanje – javni razpis – izpad pričakovanega dohodka
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe mora stranka izkazati verjetnost nastanka težko popravljive škode in izpolnjevanje pogojev za prijavo na razpis ne pomeni težko popravljive škode, saj jih je morala izpolnjevati za (uspešno) udeležbo na razpisu. Prav tako ne predstavlja težko popravljive škode izpad pričakovanega dohodka. Ob neizkazani verjetnosti nastanka težko popravljive škode pa sodišče utemeljeno ni presojalo drugih pogojev (koristi nasprotnih strank, javni interes, test sorazmernosti).
neupravičena pridobitev - dokazovanje - trditveno breme – dokazno breme – pravica do izjave v postopku - pravno obarvana dejstva
Tožnica je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve temeljila na trditvi o neupravičenosti izplačil v določenem obdobju - uporabila je torej pravni pojem, ki je v vsakdanjem življenju pogosto uporabljen in ga je zato šteti kot dejansko trditev. Ne glede na to, da ga je treba šteti kot dejansko trditev, je stališče, da je bila ob toženčevem nasprotovanju trditev o neupravičenosti dolžna natančneje utemeljiti, za kakšna izplačila je šlo in katera dejstva utemeljujejo to trditev, skladno s pravili procesnega prava o trditvenem in dokaznem bremenu.
ZPP člen 81, 81/1, 81/2, 86, 86/4, 88, 343, 343/4. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba zoper sklep – zavrženje – postulacijska sposobnost – pritožba, ki jo je vložila stranka sama – naknadna vložitev enake vloge po pooblaščenki z opravljenim PDI – nedovoljena pritožba
Pritožba, ki jo je vložila stranka sama, naknadno pa je vsebinsko enako vlogo pooblaščenka, ki ima opravljen pravniški državni izpit, opremila s svojim imenom in podpisom, se kot nedovoljena zavrže.
priposestvovanje stvarne služnosti – opustitev poseganja v lastninsko pravico – stvarna služnost hoje in vožnje – dejanska uporaba poti
Ugotovljena je najmanj obojestranska redna uporaba sporne poti, lastnik te služene nepremičnine pa uporabe izključno na podlagi vsakokratnih dovoljenj ni dokazal, zato je pravilna presoja v priposestvovanju stvarne služnosti.
Ustavno sodišče je navedlo v zadevi U-I-8/2010, da ni nerazumno od pritožnika zahtevati, naj vloži popolno pritožbo, in opustitev te dolžnosti sankcionirati s takojšnjim zavrženjem, če je bil pritožnik na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe posebej opozorjen v pravnem pouku. Ustavno sodišče je ocenilo, da je presojani način uresničevanja človekove pravice do pravnega sredstva razumen in da navedeni določbi nista v neskladju s 25. členom ustave.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP opozorjen na to, da se nepopolna pritožba ne vrača v popravo, je revizijsko sodišče ocenilo, da sodišče druge stopnje z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v tožnikove procesne ali celo ustavne pravice.
ZPP člen 285, 324, 324/4, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 379, 379/1. ZOR člen 210, 214, 219. ZTLR člen 72, 72/2.
neupravičena pridobitev - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - dobrovernost povrnitev vlaganj v nepremičnino
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora vključevati argumentirano stališče sodišča o navedbah strank v postopku, ki se tičejo bodisi dejanske podlage zahtevka, bodisi njegove materialnopravne podlage, bodisi procesne predpostavke za odločanje v zadevi.
Ker v sodbi sodišča prve stopnje ni vsebovana celovita in argumentirana presoja ravnanj strank in sodišča v zvezi z navedbami o vlaganjih in ker sta toženca navedla v pritožbi navedene vsebinske argumente za nasprotno stališče, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, je odgovor pritožbenega sodišča, ki se izraža v „posnemanju“ razlogov prvostopenjske sodbe, pomanjkljiv in pomeni kršitev dolžnosti do opredelitve do strankinih navedb.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013416
ZD člen 28, 28/5, 106, 107, 117. ZOR člen 66.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o preužitku – pogoji za veljavnost pogodbe o preužitku – izročilna pogodba – dedovanje – obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – navidezna pogodba – darilo
Ker izpodbijana pogodba ni pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja iz Zakona o dedovanju, sorodstvena vez med prvim preužitkarjem M. Ž. in prvo prevzemnico M. V. ni pogoj za veljavnost te pogodbe. Enako je s privolitvijo sina M. Ž., tj. očeta tožnikov, in tožnikov samih (107. člen ZD).
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje terjatve - izbris družbe iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - potek enoletnega roka proti družbenikom - pravna narava roka - obveznost zastavitelja
S potekom enoletnega roka za uveljavljanje terjatev zoper družbenika izbrisane družbe je terjatev prenehala, saj gre za rok prekluzivne narave. Ker je do tega prišlo med izvršilnim postopkom zoper zastaranega dolžnika, je utemeljen njegov ugovor po izteku roka o prenehanju same terjatve.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pravno dejanje, ki je bilo storjeno v škodo upnikov – dvostranske pogodbe
Pravna dejanja, ki so po svoji naravi takšna, da iz njih ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne morejo biti predmet izpodbijanja. Takšen primer so dvostranske pogodbe, pri katerih je spoštovano načelo ekvivalentnosti izpolnitev. Kadar dolžnik za svojo izpolnitev, ki sama po sebi sicer (na videz) res zmanjšuje njegovo premoženje, pridobi (ali je pridobil) enakovredno nasprotno korist, ki (je) njegovo premoženje poveča(la), je izpodbijanje pojmovno izključeno. Tožnica bi morala zatrjevati in dokazati, da vzajemni dajatvi nista bili enake vrednosti, oziroma da je bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev v tožničino škodo in da so bili izpolnjeni pogoji iz 256. člena OZ.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. OZ člen 168, 179, 180, 182. ZOZP člen 27, 27/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – valorizacija plačanega zneska odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – višina nepremoženjske škode
Določba tretjega odstavka 27. člena ZOZP je stopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27. 6. 2007, glede na 38. člen te novele pa se uporablja le za škodne dogodke, ki se zgodijo od uveljavitve novele dalje. Obravnavana nesreča se je zgodila pred tem, zaradi česar se na odškodninski zahtevek v zvezi z njo ne more nanašati.
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način (z valorizacijo) upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Ob ugotovitvi, da so se cene od dneva plačila do dneva izdaje sodbe za določen odstotek povečale, pomeni valorizacija delnega plačila le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V zvezi s povrnitvijo nepremoženjske škode so v 180. členu OZ relativno določno (in s tem vrednostno relativno zaprto) opredeljeni (zunanji) izvori duševnih bolečin posrednega oškodovanca. Pravno priznana je škoda zaradi smrti in težke invalidnosti bližnjega. Primer neutemeljeno odvzete prostosti v kazenskem ali predkazenskem postopku s to določbo ni zajet. Prav tako je relativno določna tudi ureditev v ZKP, po kateri je aktivno legitimirana za uveljavitev pravice do povrnitve odškodnine (premoženjske in nepremoženjske) samo oseba, ki je bila neupravičeno obsojena oziroma ji je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Dediči podedujejo samo pravico do povrnitve premoženjske škode.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005524
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 421. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - izločitev - zaplemba premoženja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - obstoj kaznivega dejanja - obtožba upravičenega tožilca - veleizdaja - upravičenec za vložitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakoniti zastopnik verske skupnosti - območje verske skupnosti
Opis ravnanja kot kaznivega dejanja mora vsebovati natančno in določno opredelitev izvršitvenega ravnanja (storitev ali opustitev) z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični dogodek. V opisu ravnanja morajo biti tako konkretizirani abstraktni zakonski znaki iz zakonskega opisa kaznivega dejanja.
Ker sklep, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo pristojnemu delovnemu sodišču, ni sklep, s katerim bi bil postopek končan, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Ker so določbe Zakona o popravi krivic in Zakona o plačilu odškodnine zaradi vojnega in povojnega nasilja lex specialis v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, je odločitev o zavrženju tožbe, s katero tožnik v sodnem postopku zahteva povrnitev nepremoženjske škode, pravilna.
ZP-1 člen 26, 26/6. ZVCP-1 člen 23, 23-66, 235, 235/4.
prekrški - splošna pravila za odmero sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - omilitev kazni - sankcije za prekršek
Vozniku začetniku kot storilcu prekrška stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče omili tako, da izreče manj kot 7 kazenskih točk.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS2005447
ZP-1 člen 58, 58/1, 169, 199. ZUP člen 92, 180, 225. ZSKZDČEU člen 50.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočnost - klavzula o pravnomočnosti – vročanje – pravna pomoč med državami članicami EU - pošiljanje in vročanje pisanj - vročanje v tujino - jezik pisanj - prevod
Pisanja državnih organov, ki se vročajo naslovniku v tujino, se v državah članicah Evropske unije pošiljajo neposredno po pošti, je pa treba v primeru, če je organu, ki je izdal pisanje, znano, da naslovnik razume samo nek drug jezik, pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti (50. člen ZSKZDČEU).
Klavzula o pravnomočnosti ni odločba (prekrškovnega organa), zato zoper njo ni možno vložiti pravnega sredstva.