določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nemožnosti postopanja pristojnega sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Ker so bile vse sodnice, ki opravljajo sodniško funkcijo pri krajevno pristojnem sodišču, izločene, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln.
V delu, ki se nanaša na denarno terjatev, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker tožeča stranka z navedbami v predlogu prikrito izpodbija dejansko stanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 1, 112.
določitev meje med občinama – revizija – dovoljenost – vrednost - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tožba, v kateri ni navedenih toliko dejstev, da bi bila možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, ni sposobna za obravnavanje in jo je treba zavreči.
Sodišče bi lahko ugodilo predlogu sodnega depozita le v primeru, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - napaka v delovanju stroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na to, da je bila toženka na ponavljajočo se napako, ki je bila v njeni sferi, že dalj časa pred dogodkom opozorjena, vendar napake ni odpravila, prav tako pa ni reagirala na način, na katerega so delavci reševali nastalo situacijo, je odgovorna za škodo, do katere je prišlo zaradi te napake. Ker tožniku v zvezi z izbranim načinom sestopa s tovornjaka ni mogoče očitati hude malomarnosti, je pravilna tudi odločitev o tem, da ni prispeval k nastanku škode.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne glede na to, da obstoj splošnega interesa oziroma javne koristi v trenutku, ko je predlagateljica prevzela posest nepremičnin, med udeležencema ni sporen, je nezakonito njeno ravnanje, s katerim je sporni nepremičnini najprej vzela v posest in na njiju zgradila infrastrukturo (za potrebe mejnega prehoda), dvanajst let kasneje pa je bila izdana odločba o razlastitvi in uveden postopek za določitev odškodnine.
Pravilno je stališče sodišča, da se pri določitvi višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne upošteva vrednost tega, kar je razlastitveni upravičenec zgradil na nepremičnini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - kraj ogleda - nepremičnina
Nedvomno je ekonomično, da postopek poteka pri tistem sodišču, na čigar območju so koncentrirana prebivališča strank, pooblaščencev, prič in stvari, ki so predmet ogleda. Postopek je v takšnem primeru praviloma povezan z manjšimi stroški in redkejšimi zapleti, kot če bi o zadevi odločalo sodišče, pri katerem je bil začet postopek.
NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
ZOR 154. OZ 131. ZVPSBNO 4, 16, 16/3, 21. ZPP 212, 216, 243.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - merila ZVPSBNO - dokazovanje - dokaz z izvedencem - splošno znana dejstva - sodno znano dejstvo - odločanje po prostem preudarku - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je vselej (ne glede na to, ali je denarna odškodnina zahtevana za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo) podvržena merilom ESČP oziroma ZVPSBNO. Medtem ko so ta merila odločilna tudi pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (16. člen ZVPSBNO), je pri odločanju o premoženjski škodi presoja vzročne zveze ter obstoja oziroma višine škode vezana le na določila splošnega odškodninskega prava.
opustitev obveznega cepljenja – dovoljena revizija – zelo hude posledice - komisija za cepljenje – vsebina strokovnega mnenja – pomanjkljivo strokovno mnenje – pojasnilna dolžnost
Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih
Subjektivno toženčevo prepričanje o preteklih napačnih odločitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost sodišča.
ZDSS člen 4, 4-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-2. ZGD člen 258.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - član uprave - delovno razmerje - gospodarski spor
Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1014627
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javna korist
Rušitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne more predstavljati težko popravljive škode. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe se tudi ne bo poseglo v pravice tožnikov, saj tožnika z nelegalno gradnjo nista pridobila pravic, ki bi jih varoval pravni red.
Prav zaradi varovanja pravnega reda je sodišče prve stopnje pravilno tudi skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo prizadetost javne koristi, ki bi bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko okrnjena ob morebitni ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev izpodbijanega akta.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke v zvezi s tatvino blaga iz skladišča, za katero ga je obremenila, sprožila zoper njega postopek odpovedi in njegovo ime objavila na oglasni deski. Gre za obveznost delodajalca, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Ker odločitev sodišča druge stopnje odstopa od v predlogu navedenih judikatov tega sodišča glede priznavanja odškodnine za neizkoriščeni letni dopust oziroma denarnih izplačil iz tega naslova le na podlagi odškodninskega temelja, in Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo, gre pa za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti v razmerjih med delavci in delodajalci.