določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih
Subjektivno toženčevo prepričanje o preteklih napačnih odločitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne more razumno utemeljevati dvoma v nepristranskost sodišča.
O prevari po določbi 49. člena OZ je mogoče govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Podanost suma, da bo tisti, ki se ga preiskuje, uničil dokaze, sodišče ob opravljanju kontrole osebne preiskave presoja v vsaki konkretni zadevi posebej na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je imela policija, ki oziroma ko se je odločala, ali naj se opravi osebna preiskava.
ugovor pravnomočno razsojene stvari - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Pravilno je stališče sodišča, da je pravna in dejanska podlaga zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi trditev, da je bil tožnik dejanski kupec stanovanja, in zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju različna in da zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.
ZOR 154. OZ 131. ZVPSBNO 4, 16, 16/3, 21. ZPP 212, 216, 243.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - merila ZVPSBNO - dokazovanje - dokaz z izvedencem - splošno znana dejstva - sodno znano dejstvo - odločanje po prostem preudarku - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je vselej (ne glede na to, ali je denarna odškodnina zahtevana za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo) podvržena merilom ESČP oziroma ZVPSBNO. Medtem ko so ta merila odločilna tudi pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (16. člen ZVPSBNO), je pri odločanju o premoženjski škodi presoja vzročne zveze ter obstoja oziroma višine škode vezana le na določila splošnega odškodninskega prava.
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa zanikala. Pri tem uporabi tudi določbo prvega odstavka 11. člena ZPP o prepovedi zlorabe pravic v postopku. Verodostojnost okoliščin, ki bi mogle narekovati zanikanje prvotno priznanih dejstev, je treba poiskati v ustreznem dokaznem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker mora sodišče po določbi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je temu tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje, ki narekuje zavrženje tožbe, je bilo treba tako postopati tudi v zvezi s ponovnim predlogom tožnika za delegacijo pristojnosti.
ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 19, 20, 21, 25, 28. OZ člen 179. ZPP člen 32, 339, 339/2-4.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - prenehanje kršitve - uporaba ZVPSBNO - uporaba procesnih določb ZVPSBNO - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravdnih postopkih zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred začetkom uporabe ZVPSBNO (1.1.2007), se ta zakon načelno ne uporablja. Začasno pa se uporabljajo njegove določbe o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja. Procesne določbe ZVPSBNO se v teh postopkih ne uporabljajo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln.
V delu, ki se nanaša na denarno terjatev, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker tožeča stranka z navedbami v predlogu prikrito izpodbija dejansko stanje.
ZOR člen 154, 200. ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - pretrganje vzročne zveze - nižji dokazni standard - obseg škode - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - oddaljenosti vzroka škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - inkontinenca - višina odškodnine - izgubljeni dohodek zaradi invalidske upokojitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ker naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, je lahko osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, le stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano ter, kar je bistveno, ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve. Stanje, ki je posledica predhodnega škodnega dogodka, ni takšno osebno stanje in ni podlaga za razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode.
Ker kasnejši škodni dogodek ni povzročil inkontinence neodvisno od prvega, ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo. Po tej podlagi prvi škodni dogodek ne more biti eliminiran kot pravno relevanten vzrok.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
zavrženje predloga - pokojnina - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu
V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, je revizija vselej dovoljena. Tak spor je tudi spor o pravici do priznanja in izplačila pokojnine.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Ker odločitev sodišča druge stopnje odstopa od v predlogu navedenih judikatov tega sodišča glede priznavanja odškodnine za neizkoriščeni letni dopust oziroma denarnih izplačil iz tega naslova le na podlagi odškodninskega temelja, in Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo, gre pa za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti v razmerjih med delavci in delodajalci.
ZDSS člen 4, 4-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-2. ZGD člen 258.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - član uprave - delovno razmerje - gospodarski spor
Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.