V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - poškodba učenca pri igri - pravni standard potrebne skrbnosti šole - izvajanje nadzorstva
Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - pristop k začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 367/3, 367a, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravnomočno končanje postopka - uporaba določb novele ZPP-D - zavrženje revizije
S prvostopenjsko sodbo, izdano pred uveljavitvijo ZPP-D, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo, postopek ni bil končan. Taka sodba je izgubila vse pravne učinke, zato ni upoštevna pri ugotavljanju uporabe zakona po drugem odstavku 130. člena ZPP-D.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 1, 112.
določitev meje med občinama – revizija – dovoljenost – vrednost - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tožba, v kateri ni navedenih toliko dejstev, da bi bila možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, ni sposobna za obravnavanje in jo je treba zavreči.
opustitev obveznega cepljenja – dovoljena revizija – zelo hude posledice - komisija za cepljenje – vsebina strokovnega mnenja – pomanjkljivo strokovno mnenje – pojasnilna dolžnost
Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je nasprotna udeleženka nepravdnega postopka uslužbenka majhnega sodišča, bi lahko javnost podvomila v nepristranskost tega sodišča, kar je tehtni razlog za določitev drugega sodišča za postopanje v tej zadevi.
Če bi pravdno sodišče preizkušalo pravilnost pravnomočne oziroma dokončne upravne odločbe, bi s tem kršilo načelo prirejenosti postopkov, a po pravkar obrazloženem te kršitve ni bilo.
odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - napaka v delovanju stroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na to, da je bila toženka na ponavljajočo se napako, ki je bila v njeni sferi, že dalj časa pred dogodkom opozorjena, vendar napake ni odpravila, prav tako pa ni reagirala na način, na katerega so delavci reševali nastalo situacijo, je odgovorna za škodo, do katere je prišlo zaradi te napake. Ker tožniku v zvezi z izbranim načinom sestopa s tovornjaka ni mogoče očitati hude malomarnosti, je pravilna tudi odločitev o tem, da ni prispeval k nastanku škode.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - kraj ogleda - nepremičnina
Nedvomno je ekonomično, da postopek poteka pri tistem sodišču, na čigar območju so koncentrirana prebivališča strank, pooblaščencev, prič in stvari, ki so predmet ogleda. Postopek je v takšnem primeru praviloma povezan z manjšimi stroški in redkejšimi zapleti, kot če bi o zadevi odločalo sodišče, pri katerem je bil začet postopek.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - deljive obveznosti - zavrženje revizije
Ker je toženka na podlagi izpodbijane sodbe dolžna vsakemu od tožnikov plačati znesek, ki ne presega razveljavljenega praga, njena revizija ni dovoljena.
ZDSS člen 4, 4-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-2. ZGD člen 258.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - član uprave - delovno razmerje - gospodarski spor
Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
Predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Predvsem so vprašanja o intenziteti delodajalčevih ravnanj, ki bi lahko pomenila kršitev prepovedi diskriminacije oziroma katero in kakšno dejanje se lahko opredeli kot diskriminacija, navedena presplošno, saj na takšna vprašanja v sodnem postopku ni mogoče na splošno odgovoriti.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Ker odločitev sodišča druge stopnje odstopa od v predlogu navedenih judikatov tega sodišča glede priznavanja odškodnine za neizkoriščeni letni dopust oziroma denarnih izplačil iz tega naslova le na podlagi odškodninskega temelja, in Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo, gre pa za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti v razmerjih med delavci in delodajalci.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke v zvezi s tatvino blaga iz skladišča, za katero ga je obremenila, sprožila zoper njega postopek odpovedi in njegovo ime objavila na oglasni deski. Gre za obveznost delodajalca, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prejemkov iz delovnega razmerja - zaposlitev pri samostojnem podjetniku
Predmet spora je uveljavljanje denarnih izplačil iz delovnega razmerja tožnika pri tožencu, samostojnem podjetniku posamezniku. Kasnejša izguba statusa samostojnega podjetnika na odgovornost toženca kot tožnikovega delodajalca ne more vplivati.