gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nemožnosti postopanja pristojnega sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Ker so bile vse sodnice, ki opravljajo sodniško funkcijo pri krajevno pristojnem sodišču, izločene, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005368
ZKP člen 18, 39, 39-5, 39-6, 41, 371, 371/1-2, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-4, 536. KZ člen 234a, 252, 252/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija – pranje denarja – pravna opredelitev - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev – načelo specialnosti - odločba o kazni
Storilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).
izbris iz registra stalnega prebivalstva – pravica do stalnega prebivanja – svoboda gibanja – prijavno odjavna obveznost - ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Pravica do stalnega prebivanja revidentki z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni bila odvzeta, saj lahko stalno prebivališče, ko bo izpolnila z ZPPreb določene pogoje, kadarkoli spet prijavi.
V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - poškodba učenca pri igri - pravni standard potrebne skrbnosti šole - izvajanje nadzorstva
Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - pristop k začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 367/3, 367a, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravnomočno končanje postopka - uporaba določb novele ZPP-D - zavrženje revizije
S prvostopenjsko sodbo, izdano pred uveljavitvijo ZPP-D, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo, postopek ni bil končan. Taka sodba je izgubila vse pravne učinke, zato ni upoštevna pri ugotavljanju uporabe zakona po drugem odstavku 130. člena ZPP-D.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 1, 112.
določitev meje med občinama – revizija – dovoljenost – vrednost - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tožba, v kateri ni navedenih toliko dejstev, da bi bila možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, ni sposobna za obravnavanje in jo je treba zavreči.
opustitev obveznega cepljenja – dovoljena revizija – zelo hude posledice - komisija za cepljenje – vsebina strokovnega mnenja – pomanjkljivo strokovno mnenje – pojasnilna dolžnost
Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Ker odločitev sodišča druge stopnje odstopa od v predlogu navedenih judikatov tega sodišča glede priznavanja odškodnine za neizkoriščeni letni dopust oziroma denarnih izplačil iz tega naslova le na podlagi odškodninskega temelja, in Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo, gre pa za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti v razmerjih med delavci in delodajalci.
ZDSS člen 4, 4-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-2. ZGD člen 258.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - član uprave - delovno razmerje - gospodarski spor
Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
Predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Predvsem so vprašanja o intenziteti delodajalčevih ravnanj, ki bi lahko pomenila kršitev prepovedi diskriminacije oziroma katero in kakšno dejanje se lahko opredeli kot diskriminacija, navedena presplošno, saj na takšna vprašanja v sodnem postopku ni mogoče na splošno odgovoriti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prejemkov iz delovnega razmerja - zaposlitev pri samostojnem podjetniku
Predmet spora je uveljavljanje denarnih izplačil iz delovnega razmerja tožnika pri tožencu, samostojnem podjetniku posamezniku. Kasnejša izguba statusa samostojnega podjetnika na odgovornost toženca kot tožnikovega delodajalca ne more vplivati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke v zvezi s tatvino blaga iz skladišča, za katero ga je obremenila, sprožila zoper njega postopek odpovedi in njegovo ime objavila na oglasni deski. Gre za obveznost delodajalca, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem.