V zvezi s povrnitvijo nepremoženjske škode so v 180. členu OZ relativno določno (in s tem vrednostno relativno zaprto) opredeljeni (zunanji) izvori duševnih bolečin posrednega oškodovanca. Pravno priznana je škoda zaradi smrti in težke invalidnosti bližnjega. Primer neutemeljeno odvzete prostosti v kazenskem ali predkazenskem postopku s to določbo ni zajet. Prav tako je relativno določna tudi ureditev v ZKP, po kateri je aktivno legitimirana za uveljavitev pravice do povrnitve odškodnine (premoženjske in nepremoženjske) samo oseba, ki je bila neupravičeno obsojena oziroma ji je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Dediči podedujejo samo pravico do povrnitve premoženjske škode.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005524
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 421. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - izločitev - zaplemba premoženja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - obstoj kaznivega dejanja - obtožba upravičenega tožilca - veleizdaja - upravičenec za vložitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakoniti zastopnik verske skupnosti - območje verske skupnosti
Opis ravnanja kot kaznivega dejanja mora vsebovati natančno in določno opredelitev izvršitvenega ravnanja (storitev ali opustitev) z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični dogodek. V opisu ravnanja morajo biti tako konkretizirani abstraktni zakonski znaki iz zakonskega opisa kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odvetnik in izvedenec s sedeža pristojnega sodišča kot stranki v postopku
Ni utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker sta v pravdni zadevi tožnika odvetnica in sodni izvedenec s sedežem oziroma prebivališčem na območju tega sodišča.
Predpisani obličnosti v zvezi s porokovo zavezo je zadoščeno le, če sta v pisni obliki dana izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in identificirana obveznost glavnega dolžnika.
ZUS-1 člen 2, 5, 59, 59/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92. ZFPPod člen 25, 25/1, 29, 35.
sklep o davčni izvršbi – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – prvič odločeno o obveznostih revidenta - upravni akt - aktivni družbenik – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – neobrazložen ugovor bistvenih kršitev – omejen obseg izpodbijanja v revizijskem postopku – ponavljanje tožbenih navedb – glavna obravnava
Glede na okoliščine obravnavane zadeve, ko je zoper revidenta izdan sklep o davčni izvršbi, na podlagi katerega se od njega izterjujejo davčne obveznosti gospodarske družbe, izbrisane brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod, je v obravnavani zadevi izpodbijan dokončen upravni akt, s katerim je prvič odločeno o obveznostih revidenta (2. člen ZUS-1).
Skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 je odgovornost pravih, aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb nujna. Za dolgove družb, ki so bile izbrisane po ZFPPod, tako ne odgovarjajo le t. i. nepravi oziroma pasivni družbeniki.
podelitev koncesije – ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda – zaslišanje – javni razpis – izpad pričakovanega dohodka
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe mora stranka izkazati verjetnost nastanka težko popravljive škode in izpolnjevanje pogojev za prijavo na razpis ne pomeni težko popravljive škode, saj jih je morala izpolnjevati za (uspešno) udeležbo na razpisu. Prav tako ne predstavlja težko popravljive škode izpad pričakovanega dohodka. Ob neizkazani verjetnosti nastanka težko popravljive škode pa sodišče utemeljeno ni presojalo drugih pogojev (koristi nasprotnih strank, javni interes, test sorazmernosti).
ZPP člen 185, 339, 339/2-14. PZ člen 140, 140/1, 212, 394, 961, 961-3. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZOR člen 191, 200.
sprememba tožbe - zmanjšanje odškodnine - trditveno breme - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - odgovornost ladjarja - odgovornost lastnika čolna - lex loci delicti commissi - pravilo najtesnejše vezi
Določbo 30. člena ZMZPP je treba razlagati v smislu, naj se uporabi pravo, s katerim je podana najtesnejša vez.
Ker toženec ni pravočasno navedel dejstev, ki bi narekovala presojo o obstoju predpostavk za znižanje odškodnine glede na njegovo premoženjsko stanje, sodišče o morebitnem znižanju odškodnine ni bilo dolžno odločiti.
Vsak skupni lastnik ima pravico uporabljati stvar skupaj z drugimi skupnimi lastniki, ne da bi s tem kršil pravice drugih skupnih lastnikov.
Šele če primarna pravna posledica ni bila udejanjena (npr. eden od skupnih lastnikov zamenja ključavnico in poseže na področje dovoljenega), gre za pravno kršitev, ki naj ji sledi ustrezna sankcija (npr. plačilo uporabnine). Iz ugotovitev, da se je tožnik prostovoljno izselil iz stanovanja, da toženka ni zamenjala ključavnice ni mogoče sklepati, da bi toženka kršila tožnikovo pravico uporabljati stvar. Zaradi privolitve v prikrajšanje tožnikom uporabnina ne pripada.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013416
ZD člen 28, 28/5, 106, 107, 117. ZOR člen 66.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o preužitku – pogoji za veljavnost pogodbe o preužitku – izročilna pogodba – dedovanje – obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – navidezna pogodba – darilo
Ker izpodbijana pogodba ni pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja iz Zakona o dedovanju, sorodstvena vez med prvim preužitkarjem M. Ž. in prvo prevzemnico M. V. ni pogoj za veljavnost te pogodbe. Enako je s privolitvijo sina M. Ž., tj. očeta tožnikov, in tožnikov samih (107. člen ZD).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005437
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11. KZ člen 25, 134, 134/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper življenje in telo – huda telesna poškodba - sostorilstvo
Če izvrševanje kaznivega dejanja hude telesne poškodbe ni potekalo enotno oziroma tako, da bi vsi obsojenci udarjali oziroma brcali oškodovanca, ampak je šlo za dogajanje v več delih z različno intenzivnostjo delovanja storilcev, mora sodišče navesti prispevek posameznega storilca k nastanku hude telesne poškodbe.
Duševne bolečine, ki jih je tožnica po tožbenih navedbah trpela zaradi tega, ker je bila njenemu možu – kot se je izkazalo v sodnem postopku – nezakonito izrečena sankcija prenehanja delovnega razmerja, ne predstavljajo pravno upoštevne škode.
Ker sklep, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo pristojnemu delovnemu sodišču, ni sklep, s katerim bi bil postopek končan, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Ker so določbe Zakona o popravi krivic in Zakona o plačilu odškodnine zaradi vojnega in povojnega nasilja lex specialis v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, je odločitev o zavrženju tožbe, s katero tožnik v sodnem postopku zahteva povrnitev nepremoženjske škode, pravilna.
ZKP člen 42, 42/5, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 427.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – izločitev – zavrženje zahteve za izločitev – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahteva za izločitev se v celoti ali deloma zavrže, če je iz vsebine zahteve razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišča.
zahteva za izredno omilitev kazni – nove okoliščine - bolezen
Obsojenec ni izkazal obstoja zatrjevane bolezni, poleg tega pa mu je bila izrečena kratkotrajna kazen zapora, zato pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390. ZPP člen 380, 380/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - prekinitev izvršilnega postopka - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - narava preživninske terjatve - izterjava nadomestila preživnine - postopek osebnega stečaja - stečaj preživninskega zavezanca
V skladu z namenom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu je stališče, da se tudi v primeru, ko Sklad nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskim upravičencem, izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
neupravičena pridobitev - dokazovanje - trditveno breme – dokazno breme – pravica do izjave v postopku - pravno obarvana dejstva
Tožnica je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve temeljila na trditvi o neupravičenosti izplačil v določenem obdobju - uporabila je torej pravni pojem, ki je v vsakdanjem življenju pogosto uporabljen in ga je zato šteti kot dejansko trditev. Ne glede na to, da ga je treba šteti kot dejansko trditev, je stališče, da je bila ob toženčevem nasprotovanju trditev o neupravičenosti dolžna natančneje utemeljiti, za kakšna izplačila je šlo in katera dejstva utemeljujejo to trditev, skladno s pravili procesnega prava o trditvenem in dokaznem bremenu.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev - kršitev kazenskega zakona - prepoved odločanja o isti stvari – prekršek
Sodišče je dolžno odločiti o dokaznem predlogu stranke in v primeru, da ga ne sprejme, razloge za zavrnitev vpisati v zapisnik o glavni obravnavi ter jih povzeti tudi v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
Obravnavanje določenega ravnanja storilca kot prekršek in pravnomočno kaznovanje zanj ne izključuje pregona iste osebe tudi za kaznivo dejanje, četudi gre za medsebojno prekrivanje znakov prekrška in kaznivega dejanja.
Ob odločilnem dejanskem zaključku, da toženka prejetih podatkov o stanovanju, ki si ga je ogledala ob posredovanju tožeče stranke, ni posredovala svojemu zunajzakonskemu partnerju, da bi ta nato sklenil kupoprodajno pogodbo s prodajalcem, pač pa je pogodbo za nakup spornega stanovanja sklenil s posredovanjem druge nepremičninske posrednice, revizijsko sodišče na uporabo materialnega prava nima pripomb.