ZD člen 120, 121, 122. ZOR člen 359. ZPP člen 380, 380/2.
preužitkarska pogodba - smrt prevzemnika - dedovanje prevzemnikovih obveznosti - argument teleološke redukcije - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Ker uporaba splošnega pravila o dedovanju pogodbenih obveznosti vzpostavlja ustrezno ravnotesžje med položajema strank preužitkarske pogodbe v primeru prevzemnikove smrti, analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa bi pomenila vse prej kot zanemarljivo omejitev lastninske pravice prevzemnikovih dedičev in neutemeljeno neuravnotesženost pogodbe v korist preužitkarja, ni razlogov za sklep, da za primer smrti prevzemnika med izvrševanjem preužitkarske pogodbe ne velja 359. člen ZOR in da gre zato za prikrito pravno praznino.
Sodišče bi lahko ugodilo predlogu sodnega depozita le v primeru, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Podanost suma, da bo tisti, ki se ga preiskuje, uničil dokaze, sodišče ob opravljanju kontrole osebne preiskave presoja v vsaki konkretni zadevi posebej na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je imela policija, ki oziroma ko se je odločala, ali naj se opravi osebna preiskava.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2-1, 13, 13/1.
umik predloga za dopustitev revizije - učinkovanje sklepa o obročnem plačilu takse - plačilo sodne takse
Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala ob njegovi vložitvi, tudi morebitna uspešna rešitev tožničinega predloga za obročno plačilo sodnih taks (vloženega po predlogu za dopustitev revizije), ne more imeti za posledico obročnega plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije.
Premoženje, ki je predmet pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ne spada v zapuščino prednika, pa čeprav se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo. Če dedič, ki se ni strinjal z izročitvijo, v takšnem primeru uveljavlja pravico do nujnega deleža, zapuščine pa ni ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, se izročeno premoženje šteje za darilo. V zapuščino pa se to darilo vrne samo v obsegu, v katerem je prikrajšan nujni delež – vendar le, če nujni dedič to zahteva (40. člen ZD). Tako kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj tudi izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in potomec, ampak ima le relativne učinke - pravno dejanje izgubi učinek le proti nujnemu dediču in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Izven teh okvirov pa ostane izročilna pogodba v veljavi.
Meritorno odločanje o ugotovitveni tožbi, za katero stranka nima pravnega interesa, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo osma toženka morala uveljavljati v pritožbi. Ker tega ni storila, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da po uradni dolžnosti iz tega razloga ne more posegati v sodbo sodišča prve stopnje.
Stališče, da je odločilen trenutek za presojo časovne veljavnosti novele ZOZP-A trenutek, ko je zavarovalnica sodno uveljavljala svoj povračilni zahtevek, je materialnopravno pravilno.
ugovor pravnomočno razsojene stvari - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Pravilno je stališče sodišča, da je pravna in dejanska podlaga zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi trditev, da je bil tožnik dejanski kupec stanovanja, in zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju različna in da zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.
O prevari po določbi 49. člena OZ je mogoče govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.
ZOR 154. OZ 131. ZVPSBNO 4, 16, 16/3, 21. ZPP 212, 216, 243.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - merila ZVPSBNO - dokazovanje - dokaz z izvedencem - splošno znana dejstva - sodno znano dejstvo - odločanje po prostem preudarku - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je vselej (ne glede na to, ali je denarna odškodnina zahtevana za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo) podvržena merilom ESČP oziroma ZVPSBNO. Medtem ko so ta merila odločilna tudi pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (16. člen ZVPSBNO), je pri odločanju o premoženjski škodi presoja vzročne zveze ter obstoja oziroma višine škode vezana le na določila splošnega odškodninskega prava.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nemožnosti postopanja pristojnega sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Ker so bile vse sodnice, ki opravljajo sodniško funkcijo pri krajevno pristojnem sodišču, izločene, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005368
ZKP člen 18, 39, 39-5, 39-6, 41, 371, 371/1-2, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-4, 536. KZ člen 234a, 252, 252/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija – pranje denarja – pravna opredelitev - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev – načelo specialnosti - odločba o kazni
Storilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).
izbris iz registra stalnega prebivalstva – pravica do stalnega prebivanja – svoboda gibanja – prijavno odjavna obveznost - ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Pravica do stalnega prebivanja revidentki z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni bila odvzeta, saj lahko stalno prebivališče, ko bo izpolnila z ZPPreb določene pogoje, kadarkoli spet prijavi.
V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - poškodba učenca pri igri - pravni standard potrebne skrbnosti šole - izvajanje nadzorstva
Skrbno nadzorstvo se je kazalo (tudi) v takojšnji zaznavi nerodnega doskoka tožnice pred poškodbo in v danem ji opozorilu, ki je bilo glede na okoliščine povsem ustrezno sredstvo zagotovitve njene varnosti. Takšno opozorilo je bila tožnica glede na svojo starost sposobna razumeti ter upoštevati pri samostojni igri na igralu, ki ni bilo nevarno in ki ga je tožnica v preteklosti že velikokrat uporabljala. Pretiran nadzor in prepoved bi bila namreč v dani situaciji, to je pri igri, z zgolj minimalnim tveganjem, v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - pristop k začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 367/3, 367a, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravnomočno končanje postopka - uporaba določb novele ZPP-D - zavrženje revizije
S prvostopenjsko sodbo, izdano pred uveljavitvijo ZPP-D, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo, postopek ni bil končan. Taka sodba je izgubila vse pravne učinke, zato ni upoštevna pri ugotavljanju uporabe zakona po drugem odstavku 130. člena ZPP-D.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 1, 112.
določitev meje med občinama – revizija – dovoljenost – vrednost - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.