določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker mora sodišče po določbi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je temu tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje, ki narekuje zavrženje tožbe, je bilo treba tako postopati tudi v zvezi s ponovnim predlogom tožnika za delegacijo pristojnosti.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - deljive obveznosti - zavrženje revizije
V postopku sta udeležena dva aktivna in dva pasivna sospornika, pri čemer ne gre za solidarno denarno obveznost. Revizijsko relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako znaša 1.160,55 EUR (četrtina zneska 4.642,20 EUR) in zato ni presežen prag dovoljenosti revizije.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – pravica do stalnega prebivanja – svoboda gibanja – prijavno odjavna obveznost - ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Pravica do stalnega prebivanja revidentki z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni bila odvzeta, saj lahko stalno prebivališče, ko bo izpolnila z ZPPreb določene pogoje, kadarkoli spet prijavi.
ZOR člen 154, 200. ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - pretrganje vzročne zveze - nižji dokazni standard - obseg škode - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - oddaljenosti vzroka škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - inkontinenca - višina odškodnine - izgubljeni dohodek zaradi invalidske upokojitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ker naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, je lahko osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, le stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano ter, kar je bistveno, ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve. Stanje, ki je posledica predhodnega škodnega dogodka, ni takšno osebno stanje in ni podlaga za razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode.
Ker kasnejši škodni dogodek ni povzročil inkontinence neodvisno od prvega, ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo. Po tej podlagi prvi škodni dogodek ne more biti eliminiran kot pravno relevanten vzrok.
Če bi pravdno sodišče preizkušalo pravilnost pravnomočne oziroma dokončne upravne odločbe, bi s tem kršilo načelo prirejenosti postopkov, a po pravkar obrazloženem te kršitve ni bilo.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2-1, 13, 13/1.
umik predloga za dopustitev revizije - učinkovanje sklepa o obročnem plačilu takse - plačilo sodne takse
Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala ob njegovi vložitvi, tudi morebitna uspešna rešitev tožničinega predloga za obročno plačilo sodnih taks (vloženega po predlogu za dopustitev revizije), ne more imeti za posledico obročnega plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije.
denacionalizacija - pravica do odškodnine po 73. členu ZDen - zavezanci za vrnitev premoženja - družbene pravne osebe - pravica zavezanca za vrnitev do odškodnine - odplačna pridobitev
ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 19, 20, 21, 25, 28. OZ člen 179. ZPP člen 32, 339, 339/2-4.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - prenehanje kršitve - uporaba ZVPSBNO - uporaba procesnih določb ZVPSBNO - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravdnih postopkih zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred začetkom uporabe ZVPSBNO (1.1.2007), se ta zakon načelno ne uporablja. Začasno pa se uporabljajo njegove določbe o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja. Procesne določbe ZVPSBNO se v teh postopkih ne uporabljajo.
Soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe je podano le takrat, kadar pogodbeni stranki soglašata glede pogodbenega tipa, saj sicer ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin pogodbe.
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa zanikala. Pri tem uporabi tudi določbo prvega odstavka 11. člena ZPP o prepovedi zlorabe pravic v postopku. Verodostojnost okoliščin, ki bi mogle narekovati zanikanje prvotno priznanih dejstev, je treba poiskati v ustreznem dokaznem postopku.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je nasprotna udeleženka nepravdnega postopka uslužbenka majhnega sodišča, bi lahko javnost podvomila v nepristranskost tega sodišča, kar je tehtni razlog za določitev drugega sodišča za postopanje v tej zadevi.
spor o pristojnosti - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - pristop k začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005368
ZKP člen 18, 39, 39-5, 39-6, 41, 371, 371/1-2, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-4, 536. KZ člen 234a, 252, 252/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija – pranje denarja – pravna opredelitev - izključen kazenski pregon - postopek za izročitev – načelo specialnosti - odločba o kazni
Storilec kaznivega dejanja pranja denarja je lahko tudi oseba, ki je storila predhodno kaznivo dejanje oziroma bila pri tem udeležena (tako imenovana dvojna kaznivost storilca in udeleženca predhodnih kaznivih dejanj tudi za pranje denarja).
ugovor pravnomočno razsojene stvari - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Pravilno je stališče sodišča, da je pravna in dejanska podlaga zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi trditev, da je bil tožnik dejanski kupec stanovanja, in zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju različna in da zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.