stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točk
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana in ne izrečena stranska sankcija.
Izjeme iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 je potrebno razlagati restriktivno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005392
ZP-1 člen 56, 56/4.
odločba o prekršku prekrškovnega organa – pisna odločba - pravica do učinkovitega pravnega sredstva – obrazložitev odločbe - dokazni postopek - seznanitev z vsemi dejstvi in dokazi - veljavnost vozniškega dovoljenja
Prekrškovni organ mora v obrazložitvi odločbe navesti, zakaj je prepričan, da so določena dejstva storilcu prekrška dokazana, in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekršek in odgovornost kršitelja zanj.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška
Za presojo, ali je bil v konkretni zadevi obdolžencu zagotovljen pošten postopek (dana zadostna možnost, da se seznani z obremenilnimi dejstvi ter se do njih opredeli), je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil sestavljen po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim obdolženec ni bil seznanjen, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja v obvestilu o zaznavi prekrška v povezavi z navedbami v plačilnem nalogu.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - plačilni nalog - opis dejanskega stanja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Za kršitev pravice do izjave gre takrat, ko je glede na okoliščine vsakega konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami in se zato o tem ni mogel izjaviti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005357
ZP-1 člen 57. ZVCP-1 člen 122, 122/3.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti – opis prekrška – kraj storitve – plačilni nalog
Opredelitev kraja prekrška v plačilnem nalogu s podatki Uredbe o kategorizaciji državnih cest (na regionalni cesti 709, 8615, km 4), dodatno konkretizirana v opisu dejanskega stanja, ki je bil priloga zahtevi za sodno varstvo, zadostuje za konkretizacijo storitve prekrška.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Čeprav v obravnavani zadevi obstajata dve odločbi o istem prekršku, zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper odločbo, s katero načelo ne bis in idem ni bilo kršeno, ni mogoče ugoditi.
sankcije za prekršek – prepoved vožnje motornega vozila – pridobitev vozniškega dovoljenja
Okoliščini, da je storilec v času med storitvijo prekrškov, za katera je bil spoznan za odgovornega, izgubil vozniško dovoljenje (je prenehalo veljati), nato pa ga je ponovno pridobil z opravljenim vozniškim izpitom, ne vplivata na zakonitost z izpodbijano sodbo izrečene stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.
odgovornost za prekršek – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost odgovorne osebe - ne bis in idem
Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).
Obvestilo policiji na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP ni nedovoljen dokaz, saj so take izjave pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije in jih zato tudi ni potrebno izločiti iz spisa.
ZOR člen 154, 200. ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - pretrganje vzročne zveze - nižji dokazni standard - obseg škode - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - oddaljenosti vzroka škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - inkontinenca - višina odškodnine - izgubljeni dohodek zaradi invalidske upokojitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ker naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, je lahko osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, le stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano ter, kar je bistveno, ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve. Stanje, ki je posledica predhodnega škodnega dogodka, ni takšno osebno stanje in ni podlaga za razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode.
Ker kasnejši škodni dogodek ni povzročil inkontinence neodvisno od prvega, ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo. Po tej podlagi prvi škodni dogodek ne more biti eliminiran kot pravno relevanten vzrok.
ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 19, 20, 21, 25, 28. OZ člen 179. ZPP člen 32, 339, 339/2-4.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - prenehanje kršitve - uporaba ZVPSBNO - uporaba procesnih določb ZVPSBNO - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravdnih postopkih zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred začetkom uporabe ZVPSBNO (1.1.2007), se ta zakon načelno ne uporablja. Začasno pa se uporabljajo njegove določbe o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja. Procesne določbe ZVPSBNO se v teh postopkih ne uporabljajo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln.
V delu, ki se nanaša na denarno terjatev, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker tožeča stranka z navedbami v predlogu prikrito izpodbija dejansko stanje.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa zanikala. Pri tem uporabi tudi določbo prvega odstavka 11. člena ZPP o prepovedi zlorabe pravic v postopku. Verodostojnost okoliščin, ki bi mogle narekovati zanikanje prvotno priznanih dejstev, je treba poiskati v ustreznem dokaznem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker mora sodišče po določbi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je temu tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje, ki narekuje zavrženje tožbe, je bilo treba tako postopati tudi v zvezi s ponovnim predlogom tožnika za delegacijo pristojnosti.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nemožnosti postopanja pristojnega sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Ker so bile vse sodnice, ki opravljajo sodniško funkcijo pri krajevno pristojnem sodišču, izločene, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.