stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točk
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana in ne izrečena stranska sankcija.
Izjeme iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 je potrebno razlagati restriktivno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005392
ZP-1 člen 56, 56/4.
odločba o prekršku prekrškovnega organa – pisna odločba - pravica do učinkovitega pravnega sredstva – obrazložitev odločbe - dokazni postopek - seznanitev z vsemi dejstvi in dokazi - veljavnost vozniškega dovoljenja
Prekrškovni organ mora v obrazložitvi odločbe navesti, zakaj je prepričan, da so določena dejstva storilcu prekrška dokazana, in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekršek in odgovornost kršitelja zanj.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška
Za presojo, ali je bil v konkretni zadevi obdolžencu zagotovljen pošten postopek (dana zadostna možnost, da se seznani z obremenilnimi dejstvi ter se do njih opredeli), je odločilno, ali navedbe v opisu dejanskega stanja, ki je bil sestavljen po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim obdolženec ni bil seznanjen, po vsebini presegajo navedbe kratkega opisa dejanskega stanja v obvestilu o zaznavi prekrška v povezavi z navedbami v plačilnem nalogu.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - plačilni nalog - opis dejanskega stanja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Za kršitev pravice do izjave gre takrat, ko je glede na okoliščine vsakega konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami in se zato o tem ni mogel izjaviti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005357
ZP-1 člen 57. ZVCP-1 člen 122, 122/3.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti – opis prekrška – kraj storitve – plačilni nalog
Opredelitev kraja prekrška v plačilnem nalogu s podatki Uredbe o kategorizaciji državnih cest (na regionalni cesti 709, 8615, km 4), dodatno konkretizirana v opisu dejanskega stanja, ki je bil priloga zahtevi za sodno varstvo, zadostuje za konkretizacijo storitve prekrška.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - odločitev prekrškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon (pravnomočno razsojena stvar), prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Čeprav v obravnavani zadevi obstajata dve odločbi o istem prekršku, zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper odločbo, s katero načelo ne bis in idem ni bilo kršeno, ni mogoče ugoditi.
sankcije za prekršek – prepoved vožnje motornega vozila – pridobitev vozniškega dovoljenja
Okoliščini, da je storilec v času med storitvijo prekrškov, za katera je bil spoznan za odgovornega, izgubil vozniško dovoljenje (je prenehalo veljati), nato pa ga je ponovno pridobil z opravljenim vozniškim izpitom, ne vplivata na zakonitost z izpodbijano sodbo izrečene stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.
Obvestilo policiji na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP ni nedovoljen dokaz, saj so take izjave pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije in jih zato tudi ni potrebno izločiti iz spisa.
Ne glede na to, da obstoj splošnega interesa oziroma javne koristi v trenutku, ko je predlagateljica prevzela posest nepremičnin, med udeležencema ni sporen, je nezakonito njeno ravnanje, s katerim je sporni nepremičnini najprej vzela v posest in na njiju zgradila infrastrukturo (za potrebe mejnega prehoda), dvanajst let kasneje pa je bila izdana odločba o razlastitvi in uveden postopek za določitev odškodnine.
Pravilno je stališče sodišča, da se pri določitvi višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne upošteva vrednost tega, kar je razlastitveni upravičenec zgradil na nepremičnini.
Soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe je podano le takrat, kadar pogodbeni stranki soglašata glede pogodbenega tipa, saj sicer ni mogoče določiti relevantnih bistvenih sestavin pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - kraj ogleda - nepremičnina
Nedvomno je ekonomično, da postopek poteka pri tistem sodišču, na čigar območju so koncentrirana prebivališča strank, pooblaščencev, prič in stvari, ki so predmet ogleda. Postopek je v takšnem primeru praviloma povezan z manjšimi stroški in redkejšimi zapleti, kot če bi o zadevi odločalo sodišče, pri katerem je bil začet postopek.
odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - napaka v delovanju stroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na to, da je bila toženka na ponavljajočo se napako, ki je bila v njeni sferi, že dalj časa pred dogodkom opozorjena, vendar napake ni odpravila, prav tako pa ni reagirala na način, na katerega so delavci reševali nastalo situacijo, je odgovorna za škodo, do katere je prišlo zaradi te napake. Ker tožniku v zvezi z izbranim načinom sestopa s tovornjaka ni mogoče očitati hude malomarnosti, je pravilna tudi odločitev o tem, da ni prispeval k nastanku škode.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - deljive obveznosti - zavrženje revizije
Ker je toženka na podlagi izpodbijane sodbe dolžna vsakemu od tožnikov plačati znesek, ki ne presega razveljavljenega praga, njena revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je nasprotna udeleženka nepravdnega postopka uslužbenka majhnega sodišča, bi lahko javnost podvomila v nepristranskost tega sodišča, kar je tehtni razlog za določitev drugega sodišča za postopanje v tej zadevi.
Če bi pravdno sodišče preizkušalo pravilnost pravnomočne oziroma dokončne upravne odločbe, bi s tem kršilo načelo prirejenosti postopkov, a po pravkar obrazloženem te kršitve ni bilo.