bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – posebni preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – navidezni odkup – tajno opazovanje – pravica uporabe svojega jezika v postopku – razlogi o odločilnih dejstvih
Z odredbo za navidezni odkup prepovedane droge, izdano zoper soobsojenca, je zajeto tudi delovanje obtoženca kot njegovega izpolnitvenega pomočnika.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – zastaranje regresne terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico od toženca terjati plačilo regresa (prvi odstavek 336. člena OZ). Ta pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu, nič prej.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Pri odločanju o podaljšanju pripora je ob oceni, da gre za nespremenjene okoliščine glede obstoja utemeljenega suma, dopustno sklicevanje na pravnomočen sklep o preiskavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005464
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 385, 394, 394/1. KZ člen 41, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 49, 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost - uporaba milejšega zakona – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni
Za pravilno uporabo milejšega zakona ne zadošča, da je dejanje pravno opredeljeno po novem milejšem zakonu, temveč mora biti tudi rezultat uporabe milejšega zakona za storilca ugodnejši.
izvršilni postopek - javna dražba - prodaja delnic na javni dražbi - pravila javne dražbe - ravnanje izvršitelja - neveljaven posel - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravno priznana škoda - kogentne določbe
Posel, sklenjen izven pravil javne dražbe, ki so kogentne narave, ne more biti veljaven. Zato tudi izostali pričakovani dobiček iz neveljavnega posla ne more predstavljati pravno priznane škode.
Ker v pravni teoriji in upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča obstaja enotno stališče glede razlage instituta delne pravnomočnosti po drugem odstavku 225. člena ZUP, stališče sodišča prve stopnje pa ne odstopa od tega stališča, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident je v obravnavanem primeru izpolnil vse predpisane pogoje za priznanje podpore za prestrukturiranje svojega vinograda, le z višino te podpore se ni strinjal, ker je smatral, da je bil napačno ocenjen nagib njegovega vinograda. Revident se torej ni strinjal z ugotovitvijo dejanskega stanja, ki pa ne more biti razlog za vložitev revizije.
enotno dovoljenje za gradnjo – revizija – dovoljenost - zelo hude posledice – hrup – zmanjšanje kakovosti življenja – zdravo življenjsko okolje - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko – trditveno in dokazno breme
Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenti sklicujejo, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revidenti tega z navedbo, da bo hrup neznosen, niso izkazali. Zelo hudih posledic niso konkretizirali in razen pavšalnih navedb niso izkazali, da bo hrup večji od dovoljenega in ugotovljenega v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo.
univerzalna poštna storitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. S svojimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPStor-1, na katere je svojo odločitev oprla tožena stranki in sodišče prve stopnje, ki pa ne velja več, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, ki pa je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1).
lokacijsko dovoljenje – ZUN – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – bivanje v počitniškem objektu – legalizacija objekta
Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. ZUS-1 ne določa vsebine pojma „zelo hude posledice“, zato je to pravni standard, katerega vsebino je treba izkazati od primera do primera.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – promet s kmetijskimi zemljišči – vložitev stvarnega vložka v gospodarsko družbo - odobritev pravnega posla
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v navedenih določbah ZKZ ni določeno, da se za promet šteje le odplačni pravni posel. Za promet s kmetijskimi zemljišči se tudi po presoji revizijskega sodišča šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi, pravni posel pa je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ predmet odobritve s strani upravne enote. Odobri pa ga, če je promet izpeljan v skladu z določbami ZKZ. V drugem odstavku 19. člena ZKZ so taksativno naštete izjeme od splošnega načela, da je pravni posel s kmetijskimi zemljišči treba odobriti. V šestih alinejah so navedene izjeme, v katerih primerih odobritev ni potrebna, pač pa izdaja potrdila o tem (tretji odstavek 22. člena ZKZ). Med taksativno naštetimi izjemami ni naveden primer „izročitve stvarnega vložka v osnovni kapital gospodarske družbe“ niti „uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem“.
V obravnavanem primeru pa pogodba o vložitvi stvarnega vložka v gospodarsko družbo (pri čemer so predmet vseh pravnih poslov ista kmetijska zemljišča) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, kot je to opredeljeno v ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, od posameznika na gospodarsko družbo. Za tak promet pa odobritev pravnega posla po ZKZ ni dopustna, niti ne gre za izjeme od obvezne odobritve, določene v drugem odstavku 19. člena ZKZ. Materialno pravo (določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči) so bile zato v obravnavanem primeru pravilno uporabljene.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Čeprav v obravnavani zadevi obstajata dve odločbi o istem prekršku, zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper odločbo, s katero načelo ne bis in idem ni bilo kršeno, ni mogoče ugoditi.
sankcije za prekršek – prepoved vožnje motornega vozila – pridobitev vozniškega dovoljenja
Okoliščini, da je storilec v času med storitvijo prekrškov, za katera je bil spoznan za odgovornega, izgubil vozniško dovoljenje (je prenehalo veljati), nato pa ga je ponovno pridobil z opravljenim vozniškim izpitom, ne vplivata na zakonitost z izpodbijano sodbo izrečene stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.
odgovornost za prekršek – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost odgovorne osebe - ne bis in idem
Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).
ZP-1 člen 59, 59/3, 63, 63/7, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva – presoja pritožbenih navedb – obrazložitev
Pravici do pravnega sredstva odgovarja dolžnost sodišča, ki o njem odloča, da vlogo vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti ali razveljaviti.
ZP-1-UPB3 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156, 156-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo
Če je med posameznimi dejanji organov, pristojnih za postopek, ki merijo na pregon storilca prekrška, minilo več kot dve leti, je postopek o prekršku oziroma pregon za prekršek zastaral.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 190, 190/1-1, 190/1-2, 190/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška - stek prekrškov - navidezni stek - pogoji za udeležbo v prometu
Storilec, ki je v cestnem prometu udeležen z neregistriranim vozilom, vedno izpolni tudi zakonske znake prekrška po petem odstavku v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, ker vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - odločitev prekrškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnih določb zakona
Če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon (pravnomočno razsojena stvar), prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga.