Tožnikovo ime je navedeno v naslovu članka in tudi vsebina se tiče pretežno tožnika, njegovega poslovnega delovanja (zastopanja gospodarskih družb), povezanosti z drugimi osebami in možnega izkupička, ki bi ga lahko dosegel v primeru prodaje določenih zemljišč. Že zgolj to kaže, da je pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - pravica do enakega varstva pravic - odsotnost z naroka - skrbnost pooblaščenca - dovoljenost revizije zoper sklep glede vrnitve v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevajoč, da je odvetnici moralo biti znano, da mati tožnika ne more tožnika zastopati na naroku pred okrožnim sodiščem, da je šlo v družinsko pravni zadevi za postopek odločanja o začasni odredbi, kjer sme priti do preložitve naroka le izjemoma, da sta bila oba naroka razpisana le z uro zamika, ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi pooblaščenka morala ravnati skrbneje, ne odstopa od drugih tovrstnih primerov, zaradi česar ni izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - uporaba ZVPSBNO - povrnitev nepremoženjske škode - dedovanje pravice do odškodnine - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
V zvezi s podedljivostjo pravice do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je treba uporabiti določbe splošnega odškodninskega prava, konkretno določbo 184. člena OZ.
URS člen 39, 39/1, 40. ZMed člen 26, 26/1, 42, 42/1, 42/2.
pravica do objave popravka - pravica do svobode izražanja - javni interes - konkurenca ustavnih pravic - svoboda tiska
Pravica do objave odgovora ni pravica dostopa do medijev in tudi ni izraz pravice svobode izražanja, pač pa vanjo posega. Zato že zakon, še v večji meri pa sodna praksa pri njunem varstvu opredeljujeta in iščeta ustrezno ravnovesje med tema pravicama. Tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska, je javni interes. Zakon ne opredeljuje, kaj je javni interes. Zato njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005417
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilca nanašata na skupno delovanje, konkretizacija prispevkov sostorilcev ni nujna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005356
ZKP člen 372, 424, 424/1, 427. KZ člen 169, 169/3.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če storilec ob isti priložnosti z več različnimi izjavami poda o drugem več negativnih vrednostnih ocen, sodišče sicer vsako izjavo presodi posebej, vendar je mogoče govoriti le o enem kaznivem dejanju razžalitve.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - mejaš - že rešeno pravno vprašanje
O vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZST-1 člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 34, 34/1, 34/5.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pooblastilo odvetniku za vložitev izrednega pravnega sredstva - novo pooblastilo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče je predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo, saj odvetniška družba ni priložila novega pooblastila za vložitev revizije.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013665
ZZZDR člen 51, 51/2.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – povrnitev vlaganj v nepremičnino – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).
predlog za dopustitev revizije - enotnost in obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V zvezi s presojo ničnosti predlagatelj ni izkazal neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, prav tako pa tudi ni opredelil glede katerega načelnega vprašanja v zvezi z veljavnostjo sklenjenega dogovora sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku
Zahteva za varstvo zakonitosti je po pravnomočno končanem kazenskem postopku dovoljena le v primerih odločb, ki občutno posegajo v pravice ali pravne interese obsojenca.
OZ člen 131, 131/1, 132. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - postavitev novega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - izpodbijanje dokazne ocene
Revizijsko sodišče ni dejanska, temveč izključno pravna instanca, zato je pritožbeno preizkušena dejstvena podlaga sodb nižjih sodišč za revizijsko sodišče zavezujoča. Bodisi izrecne bodisi v preobleko procesne kršitve odete revizijske navedbe, usmerjene v njeno relativizacijo ali predrugačenje, so zato neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.
dovoljenost revizije - neučinkovitost procesnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - postulacijska sposobnost - pooblaščenci - revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije - revizija zoper sklep o zavrženju revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena ZPP o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a. OZ člen 179, 182.
povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - uporaba slovenskega prava - eno samo vozilo, udeleženo v nesreči - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru naleta v parkiran avtomobil ne gre za prometno nesrečo, v kateri sta udeleženi dve vozili, saj do škode ni prišlo v (vzročni) zvezi s stoječim vozilom na parkirišču.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1640, 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - zakonita posest - dobroverna posest - dolžina priposestvovalne dobe - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Zaradi delno drugačne nove ureditve v ZTLR je v sodni praksi nastalo nekaj dilem, katera pravila je treba uporabiti v primerih, ko je prišlo do spremembe zakona med samim tekom priposestvovalne dobe in kako ravnati z dolžino rokov. Ta vprašanja so bila razrešena s sprejemom načelnega mnenja na XXIII. skupni seji Zveznega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča 14. in 15. 12. 1983. Ker je 20-letna priposestvovalna doba tako na podlagi pravnih pravil ODZ kot na podlagi ZTLR potekla v vsakem primeru leta 1989, je vprašanje, ali je mogoče in pravilno v tej zadevi uporabiti 10-letno priposestvovalno dobo iz ZTLR, pravno nepomembno.
Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP dolžno presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. V pritožbeni odločbi ni nujno ponoviti vseh dokaznih argumentov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče, pa tudi ne ponoviti vseh pravnih predpisov, na katere se je pravilno oprlo prvostopenjsko sodišče. Dovolj je, da iz razlogov pritožbene odločbe izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in da jih ni enostavno prezrlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik s sedežem na območju pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščine, da je stranka postopka odvetnik s sedežem pisarne na območju sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.