dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe – pomanjkljivosti sodbe – utemeljenost tožbenega zahtevka – uporaba tuje stvari brez pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanja (ne)obstoja nasprotja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o utemeljenosti zahtevka in glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča o utemeljenosti tega (dela) tožbenega zahtevka.
ZPP člen 139, 139/2, 141, 142, 142/3, 224, 224/1, 318.
zamudna sodba - vročitev tožbe
Sodba sodišča druge stopnje ima razloge o tem, zakaj je bila vročitev tožbe toženki pravilna, strankino nestrinjanje s temi razlogi oziroma njena drugačna naziranja o tem, kakšna vročitev je pravilna, pa ne morejo predstavljati zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Revidentka je z vlogo z dne 21. 7. 2004 zahtevala vračilo plačanega zneska davčnih obveznosti v višini 17.310.407,40 SIT. Po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja njena tožbena navedba, da če se ji ne vrne vseh 17.310.407,40 SIT, ki jih je plačala po sklepu z dne 21. 3. 2003, pa naj se ji vrne vsaj razlika v primerjavi s sklepom o prisilni izterjavi z dne 20. 10. 2004 v višini 13.418.314,96 SIT, podredno zmanjšanje njenega zahtevka, torej prosto razpolaganje stranke z zahtevkom. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 52. člena ZUS-1 in podredno zmanjšanje tožbenega zahtevka opredelilo kot tožbeno novoto oziroma kot povsem drugačen zahtevek, kar je po presoji revizijskega sodišča vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
SZ člen 8, 12, 12/1, 12/4, 116. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZTLR člen 14, 14/1, 42.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožba - nova dejstva v pritožbi - solastninska pravica - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - skupni prostori - hodnik - stopnišče - preprečevanje uporabe skupnih prostorov - negatorna tožba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Toženka poskuša prek zatrjevane protispisnosti in nejasnosti razlogov prikazati obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Ti očitki so zgolj navidezni, saj z njim v resnici izraža nestrinjanje z ugotovitvami nižjih sodišč in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost sodišča sodišča splošne pristojnosti in upravnega sodišča - pristojnost za odločanje o razveljavitvi sklepov sindikata - izključitev člana sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je odločitev o razveljavitvi sklepov izredne konference Sindikata ... praviln.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - plačilo dolga s pridržkom - nova dejstva v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnica ni bila primorana plačati vtoževanih 1.200.000 SIT zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Dolg postopek je bil namreč le motiv, da je tožnica sklenila sodno poravnavo v prvotnem pravdnem postopku. Tožnica torej ni izkazala relevantne vzročne zveze med trajanjem postopka in zatrjevano premoženjsko škodo.
OZ člen 131, 131/1, 132, 168, 179, 182. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 370, 370/3. URS člen 22.
plačilo odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pritožba - nova dejstva v pritožbi - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče je s tem, ko je v izpodbijani sodbi do potankosti analiziralo postopek sprejemanja dokazne ocene prvostopenjskega v zvezi s celotnim kompleksom odločilnih dejstev in je argumentacijo dokazne ocene tudi logično preizkusilo, nalogo opredeliti se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, povsem korektno izpolnilo. Pomensko prazna, predvsem pa vsebinsko zgrožena pritožbena novota na to ne more imeti nikakršnega vpliva.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 2, 4, 16, 16/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - stranke prvotnega postopka - stranski intervenient - višina odškodnine
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je zagotovljena le strankam postopka oziroma tistim, o čigar pravicah ali obveznostih se v postopku odloča.
Prisojena odškodnina ni nižja od sorazmernih deležev odškodnin, ki jih v podobnih zadevah za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku prisoja ESČP na podlagi 41. člena EKČP.
Spoznavni proces v sodnem postopku ni vezan na dokazna pravila, prav tako pa ne določbe ZOZP ne njihova pogodbena konkretizacija v Splošnih zavarovalnih pogojih ugotavljanja vsebnosti alkohola v zavarovančevi krvi ob nezgodi ne omejujejo na določen postopek ali določeno dokazno sredstvo.
Znesek, opredeljen v šestem odstavku 7. člena ZOZP, predstavlja le maksimizacijo glavnice, tj. zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov idr.) v njem niso zajete.
ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 329, 329/4, 371, 371/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca – enako varstvo pravic - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Z vidika enakega varstva pravic ni sprejemljivo, da si sodišče ustvari sodbo samo na podlagi dokazov, ki obdolženca obremenjujejo in še preden sliši dokaze, ki bi ga utegnili razbremeniti.
Samo sklicevanje na „učinkovitost“ sodnega varstva, ne da bi stranka jasno, natančno in določno opredelila težko popravljivo škodo, ki naj bi ji v primeru neizdaje začasne odredbe nastala, za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ne zadošča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005356
ZKP člen 372, 424, 424/1, 427. KZ člen 169, 169/3.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če storilec ob isti priložnosti z več različnimi izjavami poda o drugem več negativnih vrednostnih ocen, sodišče sicer vsako izjavo presodi posebej, vendar je mogoče govoriti le o enem kaznivem dejanju razžalitve.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - mejaš - že rešeno pravno vprašanje
O vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
URS člen 39, 39/1, 40. ZMed člen 26, 26/1, 42, 42/1, 42/2.
pravica do objave popravka - pravica do svobode izražanja - javni interes - konkurenca ustavnih pravic - svoboda tiska
Pravica do objave odgovora ni pravica dostopa do medijev in tudi ni izraz pravice svobode izražanja, pač pa vanjo posega. Zato že zakon, še v večji meri pa sodna praksa pri njunem varstvu opredeljujeta in iščeta ustrezno ravnovesje med tema pravicama. Tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska, je javni interes. Zakon ne opredeljuje, kaj je javni interes. Zato njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005417
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilca nanašata na skupno delovanje, konkretizacija prispevkov sostorilcev ni nujna.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - uporaba ZVPSBNO - povrnitev nepremoženjske škode - dedovanje pravice do odškodnine - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
V zvezi s podedljivostjo pravice do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je treba uporabiti določbe splošnega odškodninskega prava, konkretno določbo 184. člena OZ.
Obsojenka, ki se je z neznanim storilcem najprej dogovarjala o storitvi kaznivega dejanja izsiljevanja, sama večkrat klicala in nato posodila telefon neznanemu storilcu za klic oškodovanca, kasneje pa oškodovancu še sama zagrozila preko njegove gospodinjske pomočnice, je izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja izsiljevanja oziroma sodelovala pri njegovi izvršitvi (in ni šlo le za njen prispevek k poskusu storitve kaznivega dejanja).
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - begosumnost - državljan članice Evropske unije - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
O navedbah zahteve za varstvo zakonitosti, ki ne vsebujejo nobenega konkretnega očitka o kršitvah, se Vrhovno sodišče ne more izjaviti (prvi odstavek 424. člena ZKP).