redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – napake volje – skrajšanje odpovednega roka
Tožnik je dne 28. 8. 2006 lastnoročno napisal in podpisal dokument, v katerem „prosi za prenehanje delovnega razmerja pri podjetju T. d. d. z dne 11. 9. 2006.“ Iz besedila te izjave izhaja, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca v skladu s prvim odstavkom 80. in 81. člena ZDR.
Tožnik je v odpovedi resda prosil za prenehanje delovnega razmerja z dnem 11. 9. 2006, torej še pred potekom pogodbeno določenega odpovednega roka, vendar to ne vpliva na veljavnost same odpovedi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika in za implicitno vsebovan predlog za sporazum o skrajšanju odpovednega roka.
odgovornost stečajnega dolžnika za ravnanja stečajnega upravitelja – povrnitev škode – procesno vodstvo – izpodbijanje procesnega sklepa – ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe – solidarni dolžniki
Stečajni upravitelj je pri vseh dejanjih in odločitvah, ki jih je revident navajal kot podlago za odškodninsko odgovornost tožencev, ravnal kot organ stečajnega postopka, ne pa kot njihov organ upravljanja oziroma zakoniti zastopnik – zaradi česar ni podlage za njihovo odgovornost po 148. členu OZ oziroma 172. členu ZOR.
starostna pokojnina – znižanje pokojnine - polna starost – delovna doba – zavarovalna doba – vojaški rok
Obdobje obveznega služenja vojaškega roka se glede na opredelitev v 8. členu ZPIZ-1 ne more šteti za delovno dobo (ne glede na plačilo prispevkov). Ker brez tega obdobja tožnik ob upokojitvi ni imel 40 let delovne dobe, mu je tožena stranka glede na njegovo starost ob upokojitvi utemeljeno znižala pokojnino v smislu določb prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1, upoštevaje pri tem tudi določbe zakona o prehodnem obdobju.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – posojilna pogodba – ničnost pogodbe – zapadlost obrokov v primeru razdrtja pogodbe
Dopustitev revizije o vprašanju ničnosti pogodbene določbe, ki določa, da v primeru razdrtja posojilne pogodbe zapadejo v plačilo vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi.
Tožnik je dne 6. 6. 2006 pri toženi stranki vložil „prošnjo za obnovo postopka“, na podlagi katere je tožena stranka tožniku od 1. 7. 2006 dalje na novo odmerila pokojnino z upoštevanjem tudi plač, izplačanih v obliki vrednostnih papirjev v letih 1990 in 1991. Glede na to, da je dne 6. 6. 2006 že potekel objektivni rok za obnovo postopka (zadnja odločba o odmeri pokojnine je bila izdana 6. 12. 2002), kljub temu pa je tožena stranka tožniku na novo odmerila višjo pokojnino od 1. 7. 2006 dalje, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine za nazaj ni utemeljen.
ZTPDR člen 49. SKPgd člen 35, 36. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine člen 44.
plača – minimum pravic - izhodiščna plača za tarifni razred – odrejanje manj zahtevnega dela
Delavec v delovnem razmerju je upravičen najmanj do izhodiščne plače tarifnega razreda, v katerega je razvrščeno delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tudi če mu delodajalec odreja druga, nižje ovrednotena dela, to na delavčevo pravico ne vpliva. Nižjo od izhodiščne plače lahko izplača le v primeru, če delavec ne dosega vnaprej določenih rezultatov.
ZDR člen 5, 18, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 175, 175/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinski postopek - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kršitev spolne nedotakljivosti – izpolnjevanje študijskih obveznosti - delodajalec – univerza
Po 1. 1. 2003 v disciplinskem postopku ni bilo več mogoče izrekati disciplinske sankcije prenehanja delovnega razmerja. Delovno razmerje je delavcu lahko prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delodajalec pod pogoji in na način, predpisan z ZDR.
Pravna oseba je Univerza, v okviru katere se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze. Delodajalec je torej Univerza, ki jo vodi, predstavlja in zastopa rektor.
Iz dejanskih ugotovitev dovolj jasno izhaja, da je tožnik z zlorabo svojega položaja profesorja pripravil svoje študentke, da so proti svoji volji trpele njegovo ravnanje evidentno spolne narave. Ali je oziroma bo pred pristojnim sodiščem ugotovljena tudi kazenska odgovornost za tako ravnanje, za opredelitev njegovega ravnanja kot utemeljen odpovedni razlog po ZDR, ni odločilno.
Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 178. ZPIZ člen 171. ZUP člen 225.
odmera starostne pokojnine – izdaja nove odločbe – poseg v načelo pravnomočnosti
Pravnomočno odločbo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Ker je tožena stranka o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine odločila drugače, kot je bilo odločeno s pravnomočno odločbo z dne 9. 9. 1998, z novo odločbo, torej izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, je s tem brez pravne podlage posegla v ustavno zagotovljeno načelo pravnomočnosti.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Utemeljitev vrednosti spornega predmeta spada v sfero predlagatelja in je, kadar ne izhaja že iz same opredelitve dela sodbe, ki se izpodbija, obvezna sestavina predloga.
obstoj pogodbenega razmerja – prevzem dolga – prenos pogodbe – prevzem izpolnitve
Pravno pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da na obstoječo trditveno podlago, ni mogoče opreti sklepa, da je bila pogodba veljavno, na način, ki ga določa 122. člen OZ, na strani kupca prenesena s tožene stranke na družbo M.
OZ člen 631. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov člen 5. ZJG člen 2.
naročnik po zakonu o javnih naročilih – gradnja avtocest - podjemna pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika – odstop terjatve – zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti
Ker naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - opravljanje koncesijske dejavnosti - upravljanje in vzdrževanje avtobusne postaje - sprememba koncesionarja - prenos materialnih sredstev - prenehanja delovnega razmerja pri prenosniku
Kriterije za presojo obstoja gospodarske enote, ki je predmet prenosa, je treba razlagati celostno in ne ločeno vsakega zase. Za presojo v obravnavnem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost na istih sredstvih, in sicer takoj po prenehanju koncesije prenosnika z delom delavcev, ki so pri prenosniku delali na APM. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je naročnik (koncedent - MOM), ne vpliva na pravni pojem prenosa po Direktivi.
Revidentove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja so po zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom dela podjetja, v katerem je delal. Revidentovo delovno razmerje je tako pri toženi stranki zakonito prenehalo in se nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku, zato nima podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki in za reparacijski zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sprememba sedeža stranke
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima svoj sedež v Grosupljem, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem na Ptuju ne bi bil ekonomičen.
ZOR člen 12, 104, 125, 125/4, 325, 325/1, 326, 326/1.
izpolnitev pogodbene obveznosti – izročitev zemljiškoknjižne listine - načelo vestnosti in poštenja – rok kot bistvena sestavina pogodbe – razdrtje pogodbe – vrnitev kupnine
Razlaga sporne pogodbene določbe, da se je po izteku triletnega roka, ki je bil dogovorjen za izpolnitev obveznosti tožeče stranke, štelo, da je pogodba razdrta po samem zakonu, kvarno vpliva na pravni položaj tožnice. Če tožeča stranka res ni mogla pravočasno izpolniti svoje obveznosti zato, ker toženka ni pred tem izpolnila svoje obveznosti (vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo), posledica tega njenega oporečnega ravnanja ne more biti temelj za njen ugovor zastaranja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok
Če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, s tem kljub temu, da obstojijo razlogi za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar pa je v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.