KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005379
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in obrazložitvijo – razlogi o odločilnih dejstvih – čas storitve kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V primeru ponavljajoče se dejavnosti za časovno opredelitev storitve kaznivega dejanja zadošča navedba časovnega okvira, v katerem se je dejavnost izvajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013681
ZIZ člen 73. SPZ člen 42, 101.
vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - tek izvršilnega postopka - pogoji za odlog izvršbe - zaključek izvršilnega postopka pred pravdnim - prenehanje lastninske pravice
Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).
Sodišče druge stopnje je z napačno uporabo 286. člena ZPP tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je poseglo v pravico tožnika do izjave in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako je tudi napačna odločitev sodišče druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj ni valoriziralo zavarovalne vsote.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005435
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – zloraba položaja
Premoženjsko korist, ki jo je obsojenec pridobil za drugega, v konkretnem primeru predstavljajo nenamensko uporabljena sredstva Sklada - v obsegu, v katerem so bila porabljena za vračilo kreditov, je druga oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, saj sicer kreditov ne bi dobila povrnjenih.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe naveden tudi nateg vratnih mišic, torej sled poškodbe, to ne vpliva na opredelitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
bodoča škoda - nova škoda - sklenitev izvensodne poravnave - škoda, zajeta v izvensodni poravnavi- nepremoženjska škoda
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj)sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg.
denacionalizacija – zavrženje zahteve za nadaljevanje - dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni:
če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti;
ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavljata zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
Ker je bil s tožniku prisojeno odškodnino že dosežen pogodbeno dogovorjeni nominalni limit, je odpadla sleherna možnost presoje ustreznosti višine tožniku prisojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pritožnik zoper del odločbe o izbiri koncesionarja, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tretjega prijavitelja (ne izbranega in ne pritožnika), za tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - jasna določba prostorskega akta – zelo hude posledice
Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega (ali podzakonskega) besedila.
V obravnavani zadevi ne gre za inšpekcijski postopek, temveč za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato s sklicevanjem na stroške v zvezi z odstranitvijo objekta (za katere tudi nista predložila nobenih dokazov niti pojasnila, katere konkretne posledice bi zanju zaradi zatrjevanih stroškov nastale) revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic v tem postopku. Drugih posledic, ki bi se nanašale na predmet tega upravnega spora, pa nista navedla.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost voznika tujega vozila – odgovornost cestnega podjetja – dokazovanje – listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je po četrtem odstavku 224. člena ZPP odločilo, da je v policijskem zapisniku dejstvo o tem, da je bila cesta nesplužena in neposipana, napačno ugotovljeno in se pri tem ni oprlo le na izpoved priče, ampak tudi na zapiske in na fotografije kraja dogodka. Zato vprašanje, ki ga izpostavljata tožnika, za odločitev v tej pravdni zadevi ni pravno pomembno.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – primarni in podredni zahtevek – nepopoln predlog – bistvene sestavine predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v predlogu ni konkretizirano sporno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo dopustitev revizije, niti ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ga je Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavrglo.
V svoji vlogi predlagateljica ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagatelja je po vsebini revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje.
Povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna.
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.
predlog za obnovo sodnega postopka – izkazana postulacijska sposobnost za pritožbo - kršitev ustavnih pravic – zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – javna razgrnitev postopkov nove izmere - elaborat – drugo sodno varstvo – subsidiarno sodno varstvo
Ker pa je bilo iz prilog prvostopenjskega sodišča razvidno, da sta tožnika priložila pritožbi pooblastilo pooblaščencu, kateremu sta priložila tudi fotokopijo njegovega pravniškega državnega izpita, je bilo sklepanje Vrhovnega sodišča o neizkazanosti pogojev iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 napačno. Zato je bilo tudi napačno postopkovno odločanje po sodniku posamezniku, saj bi o pritožbi moral meritorno odločati senat treh sodnikov.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja institut vrnitve v prejšnje stanje procesno pravico v primeru zamude nepodaljšljivega procesnega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve nove izmere, ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov in zato ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. Pa tudi sicer sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega roka, ko vrnitve v prejšnje stanje ni več dopustna.
neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme na strani revidenta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.