pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago – iura novit curia
Stranki lahko meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka opredelita le z navedbo dejanske podlage, ne pa s sklicevanjem na določene pravne pojme, zato se sodišče ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja zgolj iz tiste pravne podlage, v zvezi s katero so pravni pojmi, na katere se sklicujeta stranki.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – povrnitev škode – izključna krivda voznika
Ob ugotovitvi, da je tožnik sam z neprilagojeno hitrostjo razmeram na vozišču in alkoholiziranostjo povzročil prometno nesrečo, je pravilna odločitev, da je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
promet s kmetijskimi zemljišči - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – pravilno oddana izjava o sprejemu ponudbe
Če je vprašanje, ki ga izpostavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od tega ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - oprostitev odgovornosti - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in otroka na rolerjih
Ker se nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti, se ne sprašujemo, ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za konkretnega voznika in v konkretnih okoliščinah, pač pa, ali je bilo pričakovano za posebej skrbnega voznika. Stališče izpodbijane sodbe, da je bilo tožnikovo ravnanje za toženkino zavarovanko nepričakovano, ker je bilo skladno s predpisi, je zato materialnopravno zmotno.
ZUP člen 274, 277, 277/1. ZdavP-1 člen 2, 31, 34. ZdavP-2 člen 96, 99, 99/1.
razveljavitev po nadzorstveni pravici – rok za izdajo odločbe - vpliv kasnejše odločbe Ustavnega sodišča – preveč plačane zamudne obresti – dovoljena revizija
Skladno z 274. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici izdano odločbo, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Po prvem odstavku 277. člena ZUP se odločba o odpravi lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Glede na to, da je bila (odmerna) odločba izdana leta 1999, tožeča stranka pa je zahtevo za delno odpravo odločbe po nadzorstveni pravici podala leta 2005, je odločitev sodišča prve stopnje (že iz tega razloga) pravilna, saj je rok za odpravo odločbe že potekel. Na tek roka tudi ne more vplivati dejstvo, da revidentka odločitve Ustavnega sodišča ni mogla uveljavljati v prejšnjem sodnem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe naveden tudi nateg vratnih mišic, torej sled poškodbe, to ne vpliva na opredelitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Protispisnost je podana (zgolj) takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin ali zapisnikov (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) razume (tolmači) drugače kot stranka.
ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP člen 184, 184/2, 184/3. ZOR člen 388.
dogovor o ustanovitvi skupne obratovalnice - družbena pogodba - delitev čistega dohodka (dobička) - zastaranje - pretrganje zastaranja
Po prenehanju skupne obratovalnice je bilo med pravdnima strankama sporno, ali in koliko čistega dohodka te obratovalnice je treba razdeliti. Gre za obračunsko pravdo, v kateri posamezne terjatve iz obratovanja skupne obratovalnice nimajo samostojne usode in jih tudi ni mogoče ločeno ali samostojno obravnavati. Tako znesek iz tožbe kot tisti iz vloge z 21. 2. 2001 imata isto podlago, saj gre v obeh za zahtevano delitev dobička iz obdobja v letu 1993 in prvih dveh mesecev v letu 1994. Zneska se vsaj prekrivata, zato v vlogi z 12. 2. 2001 ni prišlo do spremembe same istovetnosti zahtevka. V pretežnem delu je šlo le za dopolnitev in popravo navedb, ki so sicer res privedle do manjšega zvišanja zahtevka, vendar je že vložitev tožbe 27. 9. 1996 pretrgala tek zastaranja terjatve za razdelitev dobička.
zavrženje tožbe - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe
Ker izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005435
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – zloraba položaja
Premoženjsko korist, ki jo je obsojenec pridobil za drugega, v konkretnem primeru predstavljajo nenamensko uporabljena sredstva Sklada - v obsegu, v katerem so bila porabljena za vračilo kreditov, je druga oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, saj sicer kreditov ne bi dobila povrnjenih.
dovoljena revizija - denacionalizacija - nadomestni upravičenec - ugotavljanje očetovstva - sirotinska knjiga - javna knjiga - javna listina
A.A. je nadomestna upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen, saj je z ustrezno javno listino izkazala, da je (nezakonska) hčerka prejšnjega lastnika ustrezno podržavljenega premoženja.
Vpisnik za varstva in skrbstva (sirotinska knjiga) je po določbah paragrafa 223 tedaj veljavnega sodnega reda (Opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, RGB – Državni zakonik, 1897, XLI/112, str. 609-864) eden izmed vpisnikov za civilne zadeve, ki so jih v državljanskopravnih zadevah vodila okrajna sodišča, in je kot tak javna knjiga, izpisi iz njega pa javne listine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005379
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in obrazložitvijo – razlogi o odločilnih dejstvih – čas storitve kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V primeru ponavljajoče se dejavnosti za časovno opredelitev storitve kaznivega dejanja zadošča navedba časovnega okvira, v katerem se je dejavnost izvajala.
Sodišče druge stopnje je z napačno uporabo 286. člena ZPP tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je poseglo v pravico tožnika do izjave in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako je tudi napačna odločitev sodišče druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj ni valoriziralo zavarovalne vsote.
revizija tožene stranke – odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes za revizijo
Revizija, ki jo vloži tožena stranka zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005468
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/1-9, 371/2, 383, 392, 394. KZ člen 299.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - reformatio in peius – razveljavitev sodbe – sprememba sodbe - pravice obrambe - obstoj kaznivega dejanja – nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Če je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jo je uveljavljal zagovornik, pritožil pa se je tudi državni tožilec, a njegova pritožba zaradi razveljavitve ni bila obravnavana, lahko državni tožilec v novem sojenju obtožbo spremeni.
OZ člen 5. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2.
delitev skupnega premoženja - sodna poravnava – ničnost sodne poravnave - napake volje – ravnanje v nasprotju z moralo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – primarni in podrejeni zahtevek – zavrženje revizije
Da si je prvotni toženec prizadeval pridobiti stanovanje v celoti in po lastnih navajanjih polovični delež na njem prodal zato, da je lahko izpolnil denarno obveznost po sklenjeni poravnavi do tožnice, moralnim načelom ne nasprotuje.