dovoljenost predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe – pravdni stroški – postranske terjatve – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravdni stroški in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato oznake revizijske vrednosti spora o višini prisojenih pravdnih stroškov ni mogoče upoštevati. Že v tožbi označena vrednost sporov pa ne presega 2.000 EUR. Zato je predlog za oprostitev revizije nedovoljen.
pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji, ali izvesti predlagani dokaz, sodišče pretehta, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten in ali je stranka pravno relevantnost utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odstop zadeve v reševanju drugemu sodišču po odredbi predsednika višjega sodišča – preobremenjenost sodišč – dogovor o krajevni pristojnosti – nezadovoljstvo z delom sodnikov pristojnega sodišča
Zgolj dejstvo, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da jima v sporu sodi sodišče po sedežu odvetnikove pisarne, samo po sebi ni tehten razlog za prenos pristojnosti nazaj na to sodišče. Po določilu tretjega odstavka 105a. člena ZS namreč predsednik neposredno višjega sodišča ne more prenesti pristojnosti za sojenje (le) v zadevah, za katere zakon določa izključno krajevno pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0013649
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev škode zaradi odločitve Ustavnega sodišča – razveljavitev člena 1060 OZ – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik ni verjetno izkazal, da bi se okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikovale od primerov, v katerih je vrhovno sodišče že izoblikovalo stališče o tem, kakšne okoliščine morajo biti izkazane, da ravnanje državnega organa ali drugega nosilca javnih pooblastil doseže pravni standard protipravnega ravnanja.
ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDavP-1 člen 91, 92, 123. ZUP člen 263, 263/2.
dohodnina – obnova postopka po določbi 123. člena ZDavP-1 - pravočasnost obnove – nova dejstva oziroma dokazi – dovoljena revizija
Glede na določbo 123. člena ZDavP-1 je za presojo pravočasnosti uvedbe obnove postopka odločilno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni (odmerni) davčni organ izvedel za novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločbe in bi to dejstvo oziroma dokaz lahko navedel kot razlog za obnovo postopka. Takrat začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka. V obravnavani zadevi je davčni organ za to dejstvo izvedel iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu revidentovih osebnih prejemkov in dohodnine, ne pa šele od izdaje odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov za revidenta.
ZDavP člen 15. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 5, 5-8, 5-9.
davek od dobička pravnih oseb – odpis in popravek vrednosti terjatev - dokazovanje dvomljivosti ali spornosti terjatev - izpodbijani del izreka odpravljen z odločbo tožene stranke
Za popravke vrednosti terjatev mora obstajati utemeljena domneva, da terjatev ne bo plačana, kar mora biti dokazano z verodostojnimi listinami.
Presoja sodišča o neogibnosti pripora (torej, da je pripor edini primeren ukrep), vsebuje tudi presojo, da uporaba ostalih, milejših ukrepov ne pride v poštev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči – začasna odredba – pravica do zagovornika – pravica do obrambe – kazenski postopek – težko popravljiva škoda
Odločanje o začasni odredbi, kot jo je predlagala tožnica (da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji), bi pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Če je tožba vložena po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki je prekluziven, saj ni podaljšljiv, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini, ne glede na to, kaj se z njo uveljavlja. Sodišče sicer lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), vendar le, če je tožba, s katero se upravni akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vsebina - obravnavane zadeve – odločilno vprašanje – sprememba vrste rabe zemljišč - zelo hude posledice
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati le tisto pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, to pa je tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru.
Ker revidentka ni navedla, kakšne dejanske posledice bo imela zaradi izpodbijane odločitve, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazala obstoja zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZVV člen 2a, 2a/2, 2a/6.
status vojnega veterana – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje razlage določbe 2. a člena ZVV – jasna določba zakona – zelo hude posledice – konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZSPDPO člen 39. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin člen 5, 5/1.
javni razpis občine – sklep o razveljavitvi razpisa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja
Javni razpis, objavljen na navedeni podlagi, pa ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja, s katerim ta upravlja s svojim stvarnim premoženjem v okviru prej navedenega zakona, in sicer, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije, temveč kot gospodarski subjekt. Ne ZSPDPO niti Uredba ali Pravilnik pa ne vsebujejo določbe, iz katere bi izhajalo, da je zoper javni razpis možno vložiti tožbo v upravnem sporu. Sklicevanje tožeče stranke na pravni pouk glede možnosti vložitve tožbe na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Odločitev, ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, namreč ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o tem.
URS člen 156. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 367. č.
zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacija
V skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013681
ZIZ člen 73. SPZ člen 42, 101.
vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - tek izvršilnega postopka - pogoji za odlog izvršbe - zaključek izvršilnega postopka pred pravdnim - prenehanje lastninske pravice
Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).
bodoča škoda - nova škoda - sklenitev izvensodne poravnave - škoda, zajeta v izvensodni poravnavi- nepremoženjska škoda
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj)sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg.
ZD člen 60, 60/1. ZPP člen 318, 318/1-4. URS člen 25.
razveljavitev oporoke – prava zamudna sodba – sklepčnost tožbe – trditvena podlaga tožbe - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – napake volje – grožnja – strah – neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost – pravica do pritožbe
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bila sporna oporoka napravljena pod vplivom groženj toženca, ki se ga je oporočiteljica zelo bala. Zato je pravilno sklepanje, da iz navedene dejanske podlage izhaja pravno upoštevna napaka volje za ugotovitev, da je sporna oporoka neveljavna.
ZPP člen 112, 112/8, 367, 367/2, 367/3, 367b, 367b/1, 367b/2, 374, 374/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - razmerje med dovoljenostjo pri nepristojnem sodišču vloženega predloga za dopustitev revizije in nedovoljeno revizijo – vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – vložitev predloga po odvetniku - prepozen predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „Predlog za dopustitev revizije“, je treba pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu.
Vložitve predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in pravočasno vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Ker revident ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, navaja le, da po njegovi oceni gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.