policist – uporaba orožja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev z znaki kaznivega dejanja – povzročitev splošne nevarnosti - mnenje sindikata – rok za odpoved – dejanska ugotovitev
Če sindikat v skladu s tretjim odstavkom 84. člena ZDR v 8 dnevnem roku (četudi bi se ta iztekel po tem, ko bi bila delavcu pogodba že odpovedana) poda pisno obrazloženo mnenje, v katerem nasprotuje odpovedi, je to mnenje za delodajalca zavezujoče v tem smislu, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne more učinkovati do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo, seveda ob predpostavki, da je delavec pri delodajalcu zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Tožnikovo streljanje brez razloga na kraju, kjer so se nahajali tudi drugi policisti, je nedvomno predstavljalo neposredno nevarnost za njihovo življenje, t. j. nevarnost, ki bi se lahko vsak čas sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine. Sodišče druge stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik z uporabo pištole ogrozil življenje ljudi, s tem pa tudi izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 317. člena KZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – koriščenje ur - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjavljanja v postopku – pravica do uporabe svojega jezika
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na pravico strank do izjavljanja v postopku, ne pa na zaslišanje strank.
Res je, da je sodišče neupravičeno pogojevalo zagotovitev sodnega tolmača na zadnjem naroku s predhodnim plačilom predujma za stroške. Vendar pa tudi s tem toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ni bila kršena pravica do uporabe svojega jezika, saj slednji na narok sploh ni pristopil (kakor sam navaja zaradi poslovnih obveznosti), čeprav je bil v redu vabljen, niti ni svojega izostanka opravičil.
Dejstvo, da je tožnica prišla v službo, čeprav ji je poslovodkinja odredila koriščenje ur in da je zahtevala pisni sklep direktorja glede koriščenja kompenzacijskih ur, ne predstavlja take hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi upravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – inventurni manjko – vsebina odpovedi – izvedba dokazov
Ker mora biti opredelitev očitkov v odpovedi dovolj določna, da se lahko delavec zoper njih brani oziroma se o njih izjavi, sta se sodišči druge in prve stopnje pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi pravilno omejili le na tiste očitke kršitev, ki so bili časovno in nasploh vsebinsko dovolj določno opredeljeni, da jih je bilo sploh mogoče obravnavati.
ZDR člen 11, 15, 52 - 54, 63. ZZZPB člen 52, 53. OZ člen 50.
navidezna pogodba - prikrita pogodba - transformacija - delovno razmerje za določen čas - vključitev v javna dela - zloraba instituta vključitve v javna dela - izročitev pisne pogodbe
Sodišči prve in druge stopnje sta materialno pravo zmotno uporabili, ker sta kljub ugotovitvi, da tožnica ni opravljala dela iz programa javnih del, ampak drugo delo šteli, da je v skladu z zakonom sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi, ki se lahko sklepa le za določen čas in ki s potekom določenega časa preneha veljati.
Zloraba instituta vključitve v javna dela s sklenitvijo navidezne posebne pogodbe ima za posledico, da ta pogodba nima učinka med strankama, ampak velja ustno sklenjena in dejansko realizirana pogodba o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - obseg pravnomočnosti – izrek sodbe
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je potreba po delu svetovalke direktorja pri toženi stranki prenehala že decembra 2006. Revizijsko sodišče je na takšno dejansko ugotovitev vezano. Subjektivni 30-dnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi prenehanja potreb po tožničinem delu svetovalke direktorja) je tako v času podaje odpovedi dne 14. 6. 2007 že potekel, zato je odpoved nezakonita.
dovoljenost revizije – pravni interes – stečajni postopek - prenehanje pravdne stranke – izbris iz sodnega registra – neobstoj pravnega naslednika – zavrženje revizije
Tožena stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka in nima pravnega naslednika. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Provizijski sistem ni v nasprotju z določbami tretjega odstavka 43. člena SKPgd oziroma tretjega odstavka 46. člena panožne kolektivne pogodbe, ki osnovno plačo definira kot plačo za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in vnaprej določene delovne rezultate. Logično je, da se del plače za delovno uspešnost delavcu izplača le v primeru, če je delovno uspešen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – šikaniranje delavca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
ZDR izrecno določa, da mora sodišče v primeru prenehanja na podlagi sodbe sodišča upoštevati vse okoliščine primera in interes obeh strank. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da so odnosi med strankama tako skrhani, oziroma, da obstaja stopnja nezaupanja, ki onemogoča nadaljnje sodelovanje in ob upoštevanju dejstva, da delodajalec nima na voljo primernega delovnega mesta, so podani razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR.
Način obravnavanja tožnice je bil izjemen, saj je morala opravljati delo na drugi lokaciji in ni smela imeti stikov s podrejenimi delavkami, ni imela dostopa do strokovne literature ipd. ter je morala tudi štirikrat dnevno javljati svojo prisotnost. Omenjeno kaže na nekorekten odnos tožene stranke do tožnice in ima znake šikaniranja.
ZDR člen 182. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 39, 367, 377.
odškodninska odgovornost delavca – prometna nesreča – poškodba vozila – škoda – zakonske zamudne obresti – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da so podani vsi elementi odškodninske obveznosti toženca. Vzročna zveza med njegovim ravnanjem in nastalo škodo je v tem, da na policijski postaji ni prijavil prometne nesreče, ki jo je utrpel s tožnikovim vozilom, zaradi česar je kasneje zavarovalnica, ki je povračilo škode na vozilu pogojevala s predložitvijo policijskega zapisnika, tožnikov zahtevek iz naslova zavarovanja vozila odklonila. Toženec je (še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil poklicni voznik) ravnal nedopustno in hudo malomarno, ker prometne nesreče ni prijavil policijski postaji. Sodišče druge stopnje je ugotovitev o višini škode na vozilu oprlo na predračun in jo utemeljeno naložilo v plačilo tožencu.
V okviru predpostavk odškodninske obveznosti je bilo med drugim potrebno ugotoviti, ali je škoda na vozilu res nastala in v kakšnem obsegu, ne pa, ali je bila ta škoda tudi dejansko (že) odpravljena.
Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti.
razporeditev na delovno mesto – plačilo razlike plače – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker je postal sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, pravnomočen, je tožeča stranka vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
kolektivni delovni spor - pogoji za sodno varstvo - član nadzornega sveta - imenovanje delavskega direktorja - pogojno imenovanje
Svet delavcev lahko zahteva sodno imenovanje delavskega direktorja, če predhodni postopek, predviden v določbah 82. in 83. člena ZSDU, ni privedel do imenovanja delavskega direktorja, in sicer tudi v primeru, če niti ni prišlo do predloga skupnega kandidata na odboru nadzornega sveta in je zato svet delavcev vztrajal pri istem kandidatu za delavskega direktorja.
Pogoj za postopek pred sodiščem ni predlaganje skupnega kandidata (s strani odbora nadzornega sveta), prav tako pa zakon ne določa, da bi sodišče lahko imenovalo delavskega direktorja le v primeru, če svet delavcev ne bi predlagal prvotnega kandidata, ki ga je nadzorni svet predhodno že zavrnil.
Določbo 255. člena ZGD-1 je treba upoštevati tudi v primeru imenovanja delavskega direktorja, saj ZGD-1 oziroma ZSDU ne izključujeta njene uporabe.
Ker je bila predlagana kandidatka v času predlaganja s strani sveta, odločanja nadzornega sveta in odločanja sodišča še vedno članica nadzornega sveta, ni bilo zakonske podlage za istočasno imenovanje delavske direktorice kot članice uprave nasprotnega udeleženca.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse - priposestvovanje – dobrovernost – dokazno breme
Predlagatelj odstopa od sodne prakse ni izkazal. V vseh navedenih odločbah je revizijsko sodišče navedlo, da se dobrovernost posesti domneva in je dokazno breme na tisti od pravdnih strank, ki dobrovernost izpodbija. Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi od tega pravila ni odstopilo.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – navidezna pogodba – prava volja pogodbenih strank – namen pogodbenih strank – dogovor o preživljanju – razveza dogovora – neizpolnjevanje dogovora o preživljanju – trditvena podlaga tožbe – razlogi za revizijo
Ugotavljanje, v kakšnih okoliščinah je pogodba sklenjena, kaj sta z njo stranki zasledovali oziroma kakšen je bil skupni namen pogodbenih strank kot del poslovne podlage in kakšna je vsebina pogodbe, je dejansko vprašanje, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa z revizijo ni mogoče izpodbijati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).
kršitev določb postopka – odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost odgovorne osebe
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - višina odškodnine - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - neformalni delodajalec
Pri presoji, da za nastalo škodo odgovarja drugi toženec, kateremu je prvi toženec svoje delavce le „posodil“, ta pa jim je – kot neformalni delodajalec – odrejal delo in delo tudi nadziral, ne gre za razširjanje pojma delodajalec in delovnopravne zakonodaje, pač pa upoštevanje načel odškodninskega prava, katerega funkcija je preventivna in izravnalna (odprava oškodovančevega prikrajšanja), riziko nastanka škode iz nevarne dejavnosti pa nosi tisti, ki se z njo ukvarja oziroma v čigar interesu se ta dejavnost opravlja.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – begosumnost
Če je pripor odrejen iz razloga begosumnosti (z namenom, da se zagotovi obdolženčeva navzočnost v kazenskem postopku oziroma njegova učinkovita izvedba), so navedbe, da ni bilo podlage za odreditev pripora zaradi varnosti ljudi, nerelevantne.
dovoljena revizija - vrednost spornega predmeta očitno presega mejno vrednost – prisilna izterjava davčnega dolga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pomota v navedbi izpodbijanega akta
Res je sicer, da iz uvodnih navedb izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče presojalo odločbo tožene stranke št. DT-471-929/03, vendar pa je iz obrazložitve sodbe jasno razvidno, da je presojalo zakonitost odločbe tožene stranke št. DT-471-925/03, kajti s to odločbo je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi dolga Davčnega urada Celje z dne 4. 11. 2003, s katerim je prvostopenjski organ zoper pritožnika uvedel prisilno izterjavo davčnega dolga iz premičnega premoženja dolžnika.
V izpodbijani sodbi torej ne gre za ponovno odločanje o zakonitosti istega upravnega akta, o čemer je bilo razsojeno s sodbo U 12/2006, kar bi predstavljalo kršitev pravila ne bis in idem (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), temveč za odločitev o zakonitosti drugega upravnega akta, o katerem s sodbo U 12/2006 sodišče prve stopnje ni odločalo.