ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52, 59, 59/2.
denacionalizacija – vrednost podržavljenega premoženja – kmetijsko ali gradbeno zemljišče – pravni status zemljišča ob podržavljenju – glavna obravnava
Pri določanju vrednosti podržavljenega premoženja po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen je mogoče upoštevati drugačen pravni status, kot so ga zemljišča imela ob podržavljenju, in kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotiti tista zemljišča, ki so bila sicer po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska zemljišča, kakršen je tudi obravnavani primer, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjsko-komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – procesna odločitev upravnega organa upravičen predlagatelj za izrek niččnosti odločb – rešeno vprašanje v upravnosodni praksi – zelo hude posledice - posledice izpodbijane odločitve
Če je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga za izrek ničnosti denacionalizacijske odločbe, s katero o denacionalizaciji po vsebini ni bilo odločeno, ne gre za odločitev o pravici ali obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic, če se posledice, ki jih uveljavlja revident, ne nanašajo na izpodbijano procesno odločitev o zavrženju predloga za izrek ničnosti denacionalizacijske odločbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVKSES člen 16, 16/5-2. ZGO-1 člen 97.
rok - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - predložitev dokaza o odpravi pomanjkljivosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj se šteje rok iz druge alineje petega odstavka 16. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, v katerem mora prodajalec predložiti dokaze o odpravi pomanjkljivosti.
ZNNZ člen 37. ZDen člen 3, 4, 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92.
dovoljena revizija - denacionalizacija – stavbno zemljišče – podržavljenje na podlagi ZNNZ – pravica uporabe – kupoprodajna pogodba - konzumirana pravica uporabe – dejansko podržavljenje - pogoji za denacionalizacijo
Ker je bila torej v obravnavanem primeru pravica uporabe s prodajo oziroma zamenjavo objektov oziroma njihovih delov konzumirana, torej do dejanskega podržavljenja ni prišlo s prisilnim aktom oblasti, temveč s pravnimi posli prejšnjih lastnikov oziroma njihovih pravnih naslednikov, v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo.
Pri vsaki prijavi na javni razpis je prisotno določeno tveganje, da prijavitelj ne bo izbran, saj gre za postopek, v katerem je končna odločitev lahko za posameznega kandidata tudi negativna. Škoda in stroški, ki jih navaja revidentka, izvirajo iz njene odločitve, da se bo prijavila na razpis, ne morejo pa predstavljati zelo hudih posledic, ki bi izvirale iz odločitve, izpodbijane v obravnavanem upravnem sporu. Zato uveljavljani razlog za dovolitev revizije ni podan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstveno razmerje med stranko in sodnikom – videz nepristranskosti
Tožnik ne zatrjuje sorodstvenega razmerja toženca s predsednikom sodišča, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje v sporni zadevi, ampak s predsednikom Okrajnega sodišča B., to pa ne more ogroziti percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.
Ker sta določbi prvega in drugega odstavka 86. člena ZGO-1, ki določata obvezno vsebino izreka gradbenega dovoljenja, v povezavi s točko 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tako jasni, da dodatne razlage ne potrebujeta, vprašanje uporabe teh določb, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotnosti prava ali razvoja prava preko sodne prakse in zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – preužitkarska pogodba – nepopoln predlog za dopustitev revizije
Predlagateljica v svoji vlogi ni konkretno navedla judikatov, od katerih naj bi odločitev v konkretnem primeru odstopala, zatrjevanje istočasnega obstoja zunajzakonske skupnosti in zakonske zveze pa se glede na priloženo pravnomočno odločitev izkaže za novoto.
dovoljenost revizije - obnova denacionalizacijskega postopka - vračanje nerazdeljenih delov hiše - vrednosti kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - procesna odločitev - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Če je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka, s katero o denacionalizaciji po vsebini ni bilo odločeno, ne gre za odločitev o pravici ali obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic, če se posledice, ki jih uveljavlja revident, ne nanašajo na izpodbijano procesno odločitev o zavrženju predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka.
predlog za dopustitev revizije – pristop k dolgu – prodajna pogodba – poroštvo – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja, ali lahko stranka pristopi k dolgu ali nastopi kot porok, če tuje obveznosti še ni, je pa strankama te pogodbe že znano, da bo verjetno nastala.
ZUP (1986)člen 249, 249/9, 257, 257/1, 258, 260, 260/2, 269, 269/1. ZUP člen 260, 260/9, 268, 268/1, 272, 272/2, 281. ZGO člen 33. URS člen 158.
lokacijsko dovoljenje - obnova upravnega postopka – obseg obnove – presežen obseg obnove – odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku – lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje - zakonitost gradnje po sklepu o dovolitvi obnove lokacijskega dovoljenja
Obnova postopka niti po ZUP/86 niti po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86 (9. točka 260. člena ZUP) pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z lokacijskim dovoljenjem oziroma z v njem dovoljeno gradnjo) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Obnova po 9. točki 249. člena ZUP/86 (oziroma 260. člen ZUP) torej ne more biti dovoljena zaradi varovanja javne koristi.
Ob smiselni uporabi stališč, sprejetih v zadevah I Up 314/2001 in I Up 688/2001, lahko lokacijsko dovoljenje, če je gradbeno dovoljenje že dokončno oziroma pravnomočno in se je gradnja že začela, le razveljavi, ne pa odpravi. Odpravi pa se lahko le, če je sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki gradnjo zadrži (drugi odstavek 260. člena ZUP/86 oziroma 272. člena ZUP), izdan preden se je gradnja na podlagi dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja začela.
ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 279, 279/2, 281, 281/1, 281/2. ZGO-1 člen 89.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – uporabno dovoljenje – razveljavitev gradbenega dovoljenja – končan postopek – pravni interes za upravnosodno varstvo – sklicevanje na pravni pouk
V obravnavanem primeru je bil postopek v zadevi uporabnega dovoljenja končan, saj je bilo uporabno dovoljenje po nadzorstveni pravici razveljavljeno, veljalo je od izdaje (oziroma pravnomočnosti) do razveljavitve, zahtevek stranke za njegovo izdajo je bil torej izčrpan in ob razveljavitvi uporabnega dovoljenja ni mogel ponovno oživeti.
Gre torej za primer iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1 in bi bilo tožniku iz tega razloga sicer treba dopustiti upravnosodno varstvo zoper izpodbijani upravni akt. Čeprav prvostopenjsko sodišče v tem primeru upravnosodnega varstva ni dopustilo, temveč je tožbo zavrglo, Vrhovno sodišče v to odločitev izjemoma ni poseglo. Ugotovilo je, da si tožnik niti s tožbo niti s pritožbo svojega pravnega položaja v zvezi z razveljavljenim uporabnim dovoljenjem ne more izboljšati (glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 138/2009). Zaradi pravnomočne razveljavitve gradbenega dovoljenja je namreč odpadla ključna predpostavka za izdajo uporabnega dovoljenja, saj to brez gradbenega ne more biti niti izdano niti obsta(ja)ti (glej 89. člen ZGO-1) in samo po sebi nima pravnih učinkov.
Če je bila vrednost ugotovljena v aktu o podržavljenju ali v zapisniku, sestavljenem ob podržavljenju, se vrednost praviloma določi na podlagi teh vrednosti (prvi odstavek 4. člena Navodila). Kdor zatrjuje drugačno vrednost, mora to dokazati na podlagi drugih listin oziroma dokazil (prvi odstavek 5. člena Navodila). Šteje se, da je realna vrednost podržavljene stvari oziroma premoženja dokazana, če je za vsako posamezno stvar, za katero se vrednost izkazuje na način iz prejšnjega odstavka, predložena verodostojna listina, iz katere je razvidna realna vrednost take stvari oziroma premoženja ob podržavljenju (drugi odstavek 5. člena Navodila). Za verodostojne listine iz prejšnjega odstavka se štejejo uradni ceniki za istovrstne stvari, fakture, bilance stanja in tem podobne verodostojne listine iz obdobja največ enega leta pred ali po podržavljenju take stvari ali premoženja (tretji odstavek 5. člena Navodila).
V DF Jugoslaviji in tudi kasneje ni bil sprejet noben predpis, ki bi uredil prenos dolgov organov in institucij Kraljevine Jugoslavije na DF Jugoslavijo oziroma naslednice. Da pa bi bile take terjatve „podržavljeno premoženje“ v smislu ZDen in predmet vračanja po ZDen, pa v ZDen ni določeno (glej prvi odstavek 8. člena ZDen).
ZDR člen 18, 88. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neizpolnjevanje delovnih obveznosti - pooblastilo za odpoved – odvetnik – rok za odpoved – trajajoča kršitev
Iz določbe 8. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ne izhaja, da bi tožena stranka lahko prenesla pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev le in samo na vodilnega delavca, ne pa na primer na odvetnika.
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana 25. 4. 2007 zato, ker ni opravljal dela v obdobju od 15. 3. do 31. 3. 2007. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve.
ZPIZVZ člen 2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 6, 8.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
S sporazumom o vprašanjih nasledstva (MSVN) je Republika Slovenija prevzela le obveznost izplačevanja že priznanih pokojnin, ki jo tudi izpolnjuje. Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev gre za druga pravna vprašanja. Slednja je Republika Slovenija normativno uredila v ZPIZVZ, neodvisno od MSVN in že pred njegovo uveljavitvijo.
S strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presodil, da je delavec pri izredni odpovedi prekoračil rok za odpoved, da ni izvedel predhodnega postopka pred odpovedjo oziroma, da odpovedni razlogi ne obstajajo, in da bi po takšni presoji izredno odpoved preoblikoval v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker so 13. 1. 2006 nastopili vsi učinki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, od takrat dalje tožencu ni mogoče očitati kršitve konkurenčne prepovedi.
sporazumna razveza pogodbe o zaposlitvi – razlaga pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbena obravnava - dokazna ocena
Na podlagi določb 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje svoje dokazne ocene in odločitve ne more graditi le na podlagi na pritožbeni obravnavi ponovljenega dokaza, če so bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni še številni drugi dokazi. Posebej to velja za primer, ko ponovitev dokaza na pritožbeni obravnavi ni prinesla nič bistveno novega. Pri dokazni oceni mora enakovredno upoštevati tudi dokaze, neposredno izvedene pred sodiščem prve stopnje, čeprav le-ti niso neposredno ponovljeni na pritožbeni obravnavi. To stori tako, da upošteva zapisnike o izpovedbah na prvi stopnji zaslišanih prič, strank ali izvedencev. Prav tako mora upoštevati tudi druge listinske dokaze, ki so bili predmet dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje in ki se nanašajo na dejstva, pomembna za odločitev.
Tožena stranka ob le priporočeni uporabi kriterijev in meril za izbiro presežnih delavcev v kolektivni pogodbi dejavnosti, ni ravnala nezakonito, če se je že v programu razreševanja presežnih delavcev opredelila za uporabo v ZDR/90 opredeljenih kriterijev po sistemu izločanja, kot je uporabo teh kriterijev sicer urejala takrat veljavna SKPgd v 17. členu.