preživnina za otroka - višina preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - informativni izračun dohodnine - dejanski prejemki - pridobitna sposobnost - ogroženo lastno preživljanje - štipendija - potrebe preživljanca - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.
Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - preložitev naroka
Sodni izvedenec je na podlagi celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu ter po opravljenem osebnem pregledu tožnice menil, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna opravljati svoje delo. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive strokovne objektivne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013855
ZVZD-1 člen 5.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne kot delavec tožene stranke poškodoval na delu, ko je ob poskusu vžiga motornega tovornega vozila s prenosnimi kabli eksplodiral akumulator. Tožniku ni mogoče očitati sokrivde, brez njegove krivde. Tako tožena stranka na podlagi določil prvega odstavka 131. člena OZ odgovarja, ker je akumulator razneslo ob pravilni uporabi, pri čemer je tožnik opravljal delo sicer izven svojega rednega dela po nalogu nadrejenega, brez zaščite za roke. Tožnika je odneslo po tleh in je po njem brizgnila akumulatorska tekočina.
ZDR-1 člen 144, 144/1, 202.. ZDR člen 147, 147/5, 206.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 14, 14/1, 14/2.
nadurno delo - zastaralni rok - višek ur
Terjatev tožnika iz naslova neplačanih ur je terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja 5-letni zastaralni rok po 202. členu ZDR-1 oziroma 206. členu ZDR.
Neutemeljeno pritožba tožene stranke opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 14. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora javni uslužbenec presežek ur praviloma izravnati v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa ter da se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur. Te določbe tudi ni mogoče razmeti na način, da tožnik za ure, ki presegajo 20 ur presežka, ne bi bil upravičen do plačila in bi se mu brisale.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013762
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47.. ZDR člen 6a, 45, 45/3.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved diskriminacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvedeni dokazi ne potrjujejo zatrjevanj tožnice o tem, da je bila v spornem obdobju trpinčena s strani sodelavcev in nadrejenih. Glede izjave stranskega intervenienta, da je le-ta rekel "da je gangreozni ud, ki ga je potrebno odrezati, ker drugače crkneš sam" je pravilno ugotovilo, da navedena izjava ni bila izrečena tožnici, pač pa na abstraktni ravni. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna izjava povsem neprimerna, vendar izrečena na abstraktni ravni ne pomeni tožničinega šikaniranja na delovnem mestu.
ZUPJS člen 12, 13.. ZSVarPre člen 22, 22/2, 23, 23/4.
državna štipendija - periodični dohodek - dohodek iz študentskega dela - obdavčljiv dohodek
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011776
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev obveznosti - povrnitev škode - rok za izpolnitev obveznosti - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev obveznosti - preizkusna doba - rok za preklic pogojne obsodbe - potek roka - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Sodišče je v sodbi nepravilno določilo nov rok za izpolnitev obveznosti do poteka preizkusne dobe, saj je na dan odločanja preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, že potekla.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012119
ZPP člen 7, 286, 337, 337/1.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - obligacijski zavezovalni pravni posel - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - pretrganje zastaranja - pravočasnost trditev stranke
V ponovljenem postopku je mogoče uveljavljati ugovor zastaranja le pod pogoji, ki veljajo za pritožbeni postopek, to je, da pritožnik izkaže, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti v prvem postopku.
ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 20.
denacionalizacija - odškodnina - pravica do odškodnine - podržavljeno premoženje - vračanje podržavljenega premoženja - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - nadomestna nepremičnina - vračanje premoženja v naravi - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - avtentična razlaga predpisa
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanec za izplačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen tem upravičencem pa je Sklad (tožena stranka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012651
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 59. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - realna subrogacija - odsvojitev premoženja - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - zavrnitev dokaznega predloga - nesklepčna tožba - ugotovitvena tožba
Načelo realne subrogacije je treba uporabiti tudi v primeru obravnavanja učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja s skupno stvarjo po razvezi zakonske zveze.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno in posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - darilo, dano enemu od zakoncev
Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje za nakup nepremičnine prispeval manjši znesek (300 DEM), preostanek (9.700 DEM) pa sta plačala njegova starša. Ne gre torej za premoženje, pridobljeno z delom v zakonski zvezi pravdnih strank, ampak za premoženje pridobljeno z darilom oziroma prispevkom staršev. Ker je bila izrecna volja toženčevih staršev, da je lastnik nepremičnine toženec (zaključek sodišča prve stopnje o volji staršev ni izpodbijan in mu niti tožnica v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje), gre v primeru tega premoženja za prispevek staršev tožencu (ne obema zakoncema), kar ne utemeljuje zaključka, da gre za skupno premoženje pravdnih strank.
Pritožbena trditev, da obdolženka ni vedela, da je njena odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oškodovanki nezakonita, ter da je ravnala v pravni zmoti, nima podlage v podatkih, zbranih v dokaznem postopku.
Obdolženka, ki je imela s.p. in je zaposlovala tri osebe, kot je sama navedla, je bila dolžna poznati delovnopravno zakonodajo, iz dejstev, da se je nanjo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi oškodovanke tudi sklicevala, ter da je pri pogodbi vztrajala kljub temu, da je bila s strani oškodovanke opozorjena na vsebino določbe prvega odstavka 115. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je zavedala protipravnosti svojega dejanja in dejanje in je dejanje hotela storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013662
KZ-1 člen 20, 20/2, 46, 46/1, 46/4, 210, 210/1. ZKP člen 450.a, 450.a/4, 450.c.
kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - višina kazni
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012559
SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZNP člen 97. ZPP člen 10.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - dokončna upravna odločba - vezanost na upravno odločbo
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila meja med strankami ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku s pravnomočno in dokončno upravno odločbo in so vse stranke sodelovale v tem postopku, je pravilno zavrnilo predlog predlagateljic, da se meja "popravi".
Temeljno merilo za odločanje o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka je kriterij uspeha, ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde. Načelo krivde je le dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov, zato si ni mogoče predstavljati situacije, ko bi kljub končnemu uspehu (tožba je bila zavržena) toženec moral tožniku povrniti stroke postopka po krivdnem načelu.
Če je tožba vročena napačni osebi, ta s tem še ne postane stranka. Ne gre torej za položaj, ko bi tožnik pomotoma tožil nekoga, ki ni zavezanec iz razmerja, zato tudi položaj toženca (sedaj tožnika) ni bil ogrožen. Povedano drugače, toženec ni mogel biti negotov glede pravnega razmerja (odškodninske obveznosti), zato tudi ni imel interesa za ugotovitveno tožbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45, 45/3, 47, 47/4, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodna praksa je enotna, da gre za zelo zahtevno delo, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti izvedenskega mnenja. Za izjemno zahtevno delo pa morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec sam obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre za izjemno zahtevno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno poudarilo, da izvedenka ob priglasitvi stroškov ni dodatno obrazložila, zakaj (po njenem mnenju) izvedensko mnenje odstopa od standardne zahtevnosti do te mere, da že ustreza pojmu izjemne zahtevnosti. Že zato pritožba ne more biti utemeljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 101.. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - izobrazba - ustrezno delo - III. kategorija invalidnosti
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po poklicu "pravnik" s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ponujeno pa mu je bilo delo za delovno mesto "usmerjevalec pošiljk I", za katerega se glede na opis delovnega mesta zahteva poklic "PTT prometnik" s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita, ker tožniku ponujena nova pogodba ni ustrezna glede na tožnikovo dejansko strokovno izobrazbo.