KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012376
KZ-1 člen 53, 139, 139/1, 139/5, 204, 204/1.. ZKP člen 18, 18/1, 371, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - stek kaznivih dejanj - kaznivo dejanje tatvine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - dokazna ocena sodišča - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil je v odnosu specialnosti s kaznivim dejanjem tatvine, če si storilec prilasti le pošiljko, ki po vsebini pomeni neko sporočilo. Če pa je v pošiljki še tuja premična stvar, ki si jo storilec prilasti, pa razmerje specialnosti ni podano.
ZOdv člen 1,2, 4,16,17,55. Odvetniška tarifa (2015) člen 1,2.
upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška storitev
To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.
ZPIZ-2 člen 53, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 427.. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/2-3.
vdovska pokojnina - sorazmerni del
Tožnica je ob smrti moža dopolnila 31 let, ob prenehanju družinske pokojnine pa je dopolnila starost 45 let. Zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine tudi glede na določbo 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1, saj tožnica ni dopolnila v zakonu določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine.
Člen 392 ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi bivšega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji prvega odstavka 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. To pa pomeni, da za odločitev v sporni zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokom priznana družinska pokojnina (ZPIZ/92).
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - bolniški stalež - sprememba tožbe
Po 1. odst. 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Glede na 1. odst. 185. člena ZPP je po vročitvi tožbe toženi stranki za spremembo sicer potrebna tudi njena privolitev. Vendar ta procesna pravica tožene stranke ni absolutna. Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati kmetijske dejavnosti, ki jo sestavljajo težka kmečka opravila, čeprav je poskušal opravljati lažja in tudi nekaj težjih del, kar mu je povzročalo bolečine in potrebo po protibolečinski terapiji s tabletami. Kmetijska dejavnost je celota praviloma težkih opravil, za katera tožnik zdravstveno ni bil sposoben in pri tem upošteva tudi preventivni vidik, da pri prehitri vrnitvi na delo nebi prišlo do poškodbe umetnega kolka in potrebe po ponovni operaciji. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je zato sodišče prve stopnje na temelju 81. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v spornem obdobju.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Zakonodajalec je pri tej strožji ureditvi izhajal iz dejstva, da so navedeni subjekti načeloma finančno močnejši od fizičnih oseb, saj je njihov namen pridobivanje dobička na trgu. Takšna ureditev se zgleduje po sistemu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči in sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki sta (z redkimi izjemami na področju brezplačne pravne pomoči) namenjena zgolj fizičnim osebam.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013855
ZVZD-1 člen 5.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne kot delavec tožene stranke poškodoval na delu, ko je ob poskusu vžiga motornega tovornega vozila s prenosnimi kabli eksplodiral akumulator. Tožniku ni mogoče očitati sokrivde, brez njegove krivde. Tako tožena stranka na podlagi določil prvega odstavka 131. člena OZ odgovarja, ker je akumulator razneslo ob pravilni uporabi, pri čemer je tožnik opravljal delo sicer izven svojega rednega dela po nalogu nadrejenega, brez zaščite za roke. Tožnika je odneslo po tleh in je po njem brizgnila akumulatorska tekočina.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam, z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma, odobritve. Tožnikov osebni zdravnik tožniku ni odobril kolesarjenja, igranja nogometa in zadrževanja v gostinskem lokalu v poznih nočnih urah.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala kršitev navodil pristojnega zdravnika in ugotovljeno je bilo, da tožnik v spornem obdobju ni upošteval navodil svojega osebnega zdravnika v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je bilo odločilno dejstvo v tej zadevi spoštovanje navodila pravilno presojano. Poslabšanja zdravstvenega stanja ni poseben zakonski dejanski znak pri tem odpovednem razlogu, temveč je bistveno samo spoštovanje navodil pristojnega zdravnika, lahko pa poslabšanje oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja predstavlja dodaten indic o dejanskem delavčevem spoštovanju zdravniških navodil.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v izvedenih dokazih, predvsem v mnenju izvedenca A.A, ki ga pritožbi s svojimi delno pavšalnimi ter delno tendenčnimi očitki ne uspeta omajati. Njegovo mnenje je namreč strokovno ter ustrezno argumentirano, izvedenec pa ga je oblikoval po vpogledu v relevantno zdravstveno dokumentacijo ter pregledu zadržane osebe (druga točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pri tem je pravilno upošteval tudi njen zdravstveni historiat ter prepričljivo pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom (in druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev).
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistemizaciji in ukine delovno mesto zaradi znižanja stroškov dela, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistemizaciji) zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu, za katero se je zahtevalo znanje tujega jezika, in povečala število izvajalcev na delovnem mestu policist vodja izmene, za katero se ni zahtevalo znanje tujega jezika in zato tudi ni bil predviden dodatek za dvojezičnost. Tožena stranka je tožnika premestila, in je bil torej v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za tožnikovo premestitev. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo spremembe organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnika nezakonita. Namreč javno finančni razlog, po drugem odstavku 156. člena ZJU, je eden od poslovnih razlogov za izvedbo premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - upravičen razlog za zamudo
Sklicevanje tožnice, da je zaradi pomote in nepozorno prebranega vabila spregledala, da je sporna obravnava razpisana v Ljubljani, ni upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. To pomeni, da so razlogi za neudeležbo na glavni obravnavi na strani tožnice, njeno ravnanje pa ne tako skrbno, ki se od nje pričakuje. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožnica, je zato neupravičen.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1, prav tako pa roka ne določa ZPP.
odgovornost projektanta - zavarovalna pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - soodgovornost oškodovanca - regres plačnika
Položaj pri odgovornosti projektanta na podlagi police št. 01-0107167962 je drugačen kot pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti tožeče stranke kot izvajalca del. V tem razmerju je namreč tožeča stranka v vlogi oškodovanca, prva toženka pa je zavarovalnica povzročitelja škode, kar pomeni, da prva toženka ima ugovor soodgovornosti, če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016983
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZPP člen 279a, 411, 414. ZNP člen 21, 29.
prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - konfliktnost med starši - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za prešolanje - otrokova želja - mnenje otroka, ki je posledica manipulacije enega od staršev - največja otrokova korist - kraj bivanja - mnenje izvedenca psihologa - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Presoja o tem, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi se vprašanje izbire osnovne šole postavlja v kompleksni družinski situaciji, ki je obravnavana kot visoko konfliktna, v kateri starša ne zmoreta najti sporazumne odločitve in sta hkrati za nastalo situacijo v celoti sama odgovorna. Zaradi tako visoko konfliktnega odnosa med staršema je tudi vprašanje prešolanja otrok, vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Pritrditi je treba predlagateljici, da bi (zgolj) upoštevanje objektivnih okoliščin narekovalo presojo, da bi bilo prešolanje mladoletnega otroka v šolski okoliš, v katerem otrok stalno prebiva, smotrno.
Gre za nov dokaz, ki je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopusten tudi v pritožbenem postopku.
razmerja med starši in otroki - pravica do stikov - otrokova korist - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov - ukinitev stikov - telefonski stiki z otrokom - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - shizofrenija - odvzem roditeljske pravice - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - drug izvedenec - posredni stiki - stiki prek pisem - stiki po odvzemu roditeljske pravice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo povsem primerno in pravilno, ko je izvedencu prepustilo, da presodi, ali mora glede na čas, ki je minil od pregleda matere in otroka, pregled ponovno opraviti, ali ne, saj gre za strokovno presojo vpliva časa na relevantne dejavnike.
Izvedenec je bil, ko je podajal svoje pozitivno mnenje o sprejemljivosti občasne nadzorovane pisemske komunikacije, brez zadržkov do tega, da mladoletni A. spontano (brez prisile oz. sporočil, da to mora narediti, torej iz lastne želje) napiše pismo materi. Če je tako, je življenjsko razumno in razumljivo ter za vsakega pričakovano, da naslovnik pisma, v tem primeru mati, nasprotna udeleženka, nanj tudi odgovori.
Tožena stranka lahko obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00012043
ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZJSRS člen 28. OZ člen 347. ZPP člen 82, 83, 83/1.
izvršilni naslov - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - nadomestilo preživnine - odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov - izvršljivost odločbe o pravici do nadomestne preživnine - zakonska subrogacija - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - stroški začasnega zastopnika
Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad.
Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.
odločitev o pravdnih stroških - zavrnitev predloga - potrebni pravdni stroški - dodaten sklep o odmeri priglašenih stroškov
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožeče stranke tako po temelju kot po višini.
Pripravljalna vloga tožnika datirana z 19. 12. 2017 je po svoji vsebini le umik tožbe in specifikacija stroškov postopka, kar ni obrazložena vloga, zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo OT, ko je odmerilo nagrado po 2. točki tar. št. 15, saj bi jo moralo odmeriti po 4. točki tar. št. 19 kot drugo vlogo.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, ki jo urejajo določbe OZ, takšna pogodbena določba pa sama po sebi ni nična.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je zmotna presoja pritožbenega sodišča, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo moral plačati delavec v primeru kršitve konkurenčne klavzule, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje te klavzule. Obveznost plačila pogodbene kazni (zaradi kršitve konkurenčne klavzule) in obveznost plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule nista vzajemni obveznosti, v zvezi s katerima bi se domnevala obojestranska izpolnitev.
Glede na uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkurenčna klavzula, ki je zavezovala toženca, zaradi višine dogovorjenega denarnega nadomestila ni nična.