sodba na podlagi pripoznave - začasna nezmožnost za delo
V okoliščinah konkretnega primera je lahko sodišče prve stopnje brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave na temelju 316. člena ZPP, saj je pravilno ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati.
zavrženje prepozne tožbe - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - enoletni rok za vložitev tožbe - prenehanje življenjske skupnosti - materialni prekluzivni rok - umik tožbe - dopolnitev tožbe - nova tožba - visečnost pravde (litispendenca)
Sodišče je z zavrženjem prepozne tožbe ravnalo pravilno. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem obstaja pogoj za preživljanje, je dolžan tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v roku enega leta od prenehanja življenjske skupnosti. Tožbo lahko vloži kot samostojno tožbo, ali zahtevek postavi skupaj s tožbo za razvezo zakonske zveze.
pravica do stikov z otrokom - pravica tretjega - izvenzakonski partner - ukinitev stikov z otrokom - ureditev stikov - stiki v korist otroka
Otrokova volja je v primeru, ko tretja oseba uveljavlja pravice do stikov z otrokom, še toliko bolj pomembna, kajti po 106.a členu ZZZDR gre samo za pravico otroka, in ne tudi za pravico tretje osebe, drugače kot v primeru staršev, ko gre tudi za njihovo pravico.
ZDR-1 člen 144, 144/1, 202.. ZDR člen 147, 147/5, 206.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 14, 14/1, 14/2.
nadurno delo - zastaralni rok - višek ur
Terjatev tožnika iz naslova neplačanih ur je terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja 5-letni zastaralni rok po 202. členu ZDR-1 oziroma 206. členu ZDR.
Neutemeljeno pritožba tožene stranke opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 14. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora javni uslužbenec presežek ur praviloma izravnati v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa ter da se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur. Te določbe tudi ni mogoče razmeti na način, da tožnik za ure, ki presegajo 20 ur presežka, ne bi bil upravičen do plačila in bi se mu brisale.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015383
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlike v izpovedbi prič
Zagovornik v pritožbi predvsem izpostavlja vprašanje verodostojnosti izpovedb oškodovanca M. T., pri čemer zelo podrobno opozarja na razlike v izpovedbah, ki jih je priča dala na zaslišanju v preiskavi in pozneje na glavni obravnavi, ko je zaradi prestajanja zaporne kazni v Republiki Italiji bila dne 23.11.2017 zaslišana po videokonferenci na glavni obravnavi. Ob primerjavi vsebine obeh izpovedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da določene razlike sicer obstoje, vendarle pa te niso take, da bi lahko v sprejete zaključke prvostopenjskega sodišča o odločilnih dejstvih vnesle kakršenkoli dvom.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev otroka in preživnina za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - materialne zmožnosti zavezanca - premoženjsko stanje - višina preživnine - štipendija - otroški dodatek
V novejši sodni praksi (prim. II Ips 264/2016, VSL IV Cp 992/2016 in IV Cp 314/2018) je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država) ter načina njegovega izračuna; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka.
stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - upravičeni predlagatelj - domneva insolventnosti - finančni leasing - sale and lease back - verjetno izkazana terjatev - prekinitev postopka
Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da sta se tu v konkurenci znašla na eni strani (1) nesporna upnikova terjatev proti dolžniku in (2) negotova dolžnikova terjatev proti upniku. V takem medsebojnem razmerju izkazanosti vsake od terjatev pa drugačen zaključek, kot da je upnikova terjatev verjetno izkazana, ni mogoč. Izid pravde, v kateri dolžnik uveljavlja svoje terjatve proti upniku, je namreč bodoče negotovo dejstvo.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za odločitev o potrebnosti sporne pripravljalne vloge pomembnih navedb tožene stranke, ni pa se dolžno opredeliti prav do vseh navedb.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za podajo pripomb na izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.
Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni.
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožnice tako po temelju kot po višini.
opis poteka služnostne poti - služnostna pogodba - načelo kavzalnosti - prostorske meje služnosti
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku služnostne poti ni podrobno opisala, ampak zgolj na splošno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila služnosti poti preko toženkine nepremičnine. Ni sporno, da zatrjevana pot poteka le po delu parc.št. 728/24 k.o., zato opis služnosti, kakršen je v tožbenem zahtevku, ne zadošča. Tudi če je v naravi vidno, kje naj bi služnost potekala, to ne pomeni, da v opisu služnosti v izreku ni treba navesti vsaj sintagme "po obstoječi poti, ki poteka od... do...". Taka zahteva je v skladu s splošnimi načeli služnosti, zlasti z določbo 219. člena SPZ, po kateri se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar in v skladu z določbo 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po kateri se prostorske meje izvrševanja služnosti, če je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Le z natančnim opisom je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
ZUPJS člen 12, 13.. ZSVarPre člen 22, 22/2, 23, 23/4.
državna štipendija - periodični dohodek - dohodek iz študentskega dela - obdavčljiv dohodek
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013200
KZ-1 člen 61. ZKP člen 129a, 506, 506/1, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga
Slabo premoženjsko stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. Obsojenec mora izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
ZOdv člen 1,2, 4,16,17,55. Odvetniška tarifa (2015) člen 1,2.
upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška storitev
To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - rok za sodno varstvo
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Vrhovnega sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da se glede odpovedi, ki odpoveduje že odpovedno delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena ZDR-1). Zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 200 ZDR-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 118.. ZJU člen 7, 16, 16/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ekonomski razlog - organizacijski razlog - sodna razveza
Ker je tožena stranka tožniku podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu zagotovila novo zaposlitev (kar je bilo izrecno dogovorjeno z aneksoma) in ker je z ustreznim prostim delovnim mestom razpolagala, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013766
ZPP člen 8, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 7.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter pripeljati do zaključkov o ugotovitvah dejanskega stanja. Ker tega sodišče ni storilo, navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita in izčrpna presoja okoliščin in interesov, ki lahko dokazujejo obstoj mobinga.
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do vseh ravnanj, ki jih je tožnik navajal. Šele nato bi lahko odločilo o tožbenem zahtevku glede prepovedi mobinga ter plačilu odškodnine.
spori iz družinskega razmerja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neocenljiva vrednost - izredno pravno sredstvo - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - dopuščena revizija - vsebina vloge - predlog za dopustitev revizije
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.