skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.
Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
ZPP člen 7, 458, 458/1. ZPrCP člen 55, 55/1. ZOZP člen 7, 7/2, 7/2-7.
prometna nesreča motornih vozil - soprispevek - krivdna odškodninska odgovornost - pobeg s kraja nesreče - poklicni voznik - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - relativna bistvena kršitev določb postopka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neupoštevanje razpravnega načela bi lahko pomenilo zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Toženec pri vožnji ni zagotovil zadostne bočne razdalje. Ni bistveno, kolikšna je bila najvišja dovoljena hitrost na spornem odseku ceste. Toženec bi moral način svoje vožnje prilagoditi prometnim razmeram in stanju cestišča tako, da bi se lahko varno srečal z nasproti vozečim vozilom. Ob dejstvu, da je toženec poklicni voznik, ni nobenega tehtnega razloga za znižanje njegove (polovične) soodgovornosti za nastanek nezgode.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - lastništvo nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - dohodkovni in premoženjski cenzus
Pritožbi ni bilo moč ugoditi, saj pritožnica (oziroma njena družina) razpolaga tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka), pri čemer vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1) oziroma znesek 14.281,44 EUR.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - vročitev v izjavo dolžniku - cenitev nepremične
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
Pritožbeno sodišče nazadnje še dodaja, da ne sprejema stališča, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene vsako tveganje pri vročanju. ZPP česa takšnega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi oseba z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.
Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.
Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015383
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlike v izpovedbi prič
Zagovornik v pritožbi predvsem izpostavlja vprašanje verodostojnosti izpovedb oškodovanca M. T., pri čemer zelo podrobno opozarja na razlike v izpovedbah, ki jih je priča dala na zaslišanju v preiskavi in pozneje na glavni obravnavi, ko je zaradi prestajanja zaporne kazni v Republiki Italiji bila dne 23.11.2017 zaslišana po videokonferenci na glavni obravnavi. Ob primerjavi vsebine obeh izpovedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da določene razlike sicer obstoje, vendarle pa te niso take, da bi lahko v sprejete zaključke prvostopenjskega sodišča o odločilnih dejstvih vnesle kakršenkoli dvom.
ZDR-1 člen 144, 144/1, 202.. ZDR člen 147, 147/5, 206.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 14, 14/1, 14/2.
nadurno delo - zastaralni rok - višek ur
Terjatev tožnika iz naslova neplačanih ur je terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja 5-letni zastaralni rok po 202. členu ZDR-1 oziroma 206. členu ZDR.
Neutemeljeno pritožba tožene stranke opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 14. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki med drugim določa, da mora javni uslužbenec presežek ur praviloma izravnati v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa ter da se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur. Te določbe tudi ni mogoče razmeti na način, da tožnik za ure, ki presegajo 20 ur presežka, ne bi bil upravičen do plačila in bi se mu brisale.
pravica do stikov z otrokom - pravica tretjega - izvenzakonski partner - ukinitev stikov z otrokom - ureditev stikov - stiki v korist otroka
Otrokova volja je v primeru, ko tretja oseba uveljavlja pravice do stikov z otrokom, še toliko bolj pomembna, kajti po 106.a členu ZZZDR gre samo za pravico otroka, in ne tudi za pravico tretje osebe, drugače kot v primeru staršev, ko gre tudi za njihovo pravico.
spori iz družinskega razmerja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neocenljiva vrednost - izredno pravno sredstvo - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - dopuščena revizija - vsebina vloge - predlog za dopustitev revizije
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.
neupravičena obogatitev - verzija - pogoji za priznanje
Dejansko ne gre za (zatrjevani) prehod koristi med dvema poslovnima subjektoma, ki sta sedaj (tudi) stranki sodnega postopka, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Gre za (identično) situacijo, o kateri je odločalo že Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cpg 710/2016 z dne 19. 4. 2017, z zaključki in stališči tega sodišča pa pritožbeno sodišče v tem postopku v celoti soglaša. Dejansko gre za situacijo, ko nekdo, v obravnavani zadevi toženka, prejme neko korist (je obogaten) zaradi pogodbenega razmerja med dvema drugima subjektoma (v dani situaciji tožnico in najemnikom vozila), dajalec koristi (tožnica, ki je avto popravila) pa plačila po (podjemni) ne prejme. Že sodišče prve stopnje je v tem kontekstu dosledno, v skladu s stališči pravne teorije in sodne prakse, pojasnilo pod kakšnimi pogoji lahko prikrajšani, ki po pogodbi ne prejme plačila, zoper tretjega uveljavlja zahtevek na obogatitveni podlagi (verzija).
odločitev o pravdnih stroških - zavrnitev predloga - potrebni pravdni stroški - dodaten sklep o odmeri priglašenih stroškov
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožeče stranke tako po temelju kot po višini.
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožnice tako po temelju kot po višini.
opis poteka služnostne poti - služnostna pogodba - načelo kavzalnosti - prostorske meje služnosti
Tožeča stranka v tožbenem zahtevku služnostne poti ni podrobno opisala, ampak zgolj na splošno zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila služnosti poti preko toženkine nepremičnine. Ni sporno, da zatrjevana pot poteka le po delu parc.št. 728/24 k.o., zato opis služnosti, kakršen je v tožbenem zahtevku, ne zadošča. Tudi če je v naravi vidno, kje naj bi služnost potekala, to ne pomeni, da v opisu služnosti v izreku ni treba navesti vsaj sintagme "po obstoječi poti, ki poteka od... do...". Taka zahteva je v skladu s splošnimi načeli služnosti, zlasti z določbo 219. člena SPZ, po kateri se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar in v skladu z določbo 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po kateri se prostorske meje izvrševanja služnosti, če je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Le z natančnim opisom je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013855
ZVZD-1 člen 5.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne kot delavec tožene stranke poškodoval na delu, ko je ob poskusu vžiga motornega tovornega vozila s prenosnimi kabli eksplodiral akumulator. Tožniku ni mogoče očitati sokrivde, brez njegove krivde. Tako tožena stranka na podlagi določil prvega odstavka 131. člena OZ odgovarja, ker je akumulator razneslo ob pravilni uporabi, pri čemer je tožnik opravljal delo sicer izven svojega rednega dela po nalogu nadrejenega, brez zaščite za roke. Tožnika je odneslo po tleh in je po njem brizgnila akumulatorska tekočina.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013762
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47.. ZDR člen 6a, 45, 45/3.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved diskriminacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvedeni dokazi ne potrjujejo zatrjevanj tožnice o tem, da je bila v spornem obdobju trpinčena s strani sodelavcev in nadrejenih. Glede izjave stranskega intervenienta, da je le-ta rekel "da je gangreozni ud, ki ga je potrebno odrezati, ker drugače crkneš sam" je pravilno ugotovilo, da navedena izjava ni bila izrečena tožnici, pač pa na abstraktni ravni. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna izjava povsem neprimerna, vendar izrečena na abstraktni ravni ne pomeni tožničinega šikaniranja na delovnem mestu.