skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.
Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
ZPP člen 7, 458, 458/1. ZPrCP člen 55, 55/1. ZOZP člen 7, 7/2, 7/2-7.
prometna nesreča motornih vozil - soprispevek - krivdna odškodninska odgovornost - pobeg s kraja nesreče - poklicni voznik - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - relativna bistvena kršitev določb postopka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neupoštevanje razpravnega načela bi lahko pomenilo zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Toženec pri vožnji ni zagotovil zadostne bočne razdalje. Ni bistveno, kolikšna je bila najvišja dovoljena hitrost na spornem odseku ceste. Toženec bi moral način svoje vožnje prilagoditi prometnim razmeram in stanju cestišča tako, da bi se lahko varno srečal z nasproti vozečim vozilom. Ob dejstvu, da je toženec poklicni voznik, ni nobenega tehtnega razloga za znižanje njegove (polovične) soodgovornosti za nastanek nezgode.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - vročitev v izjavo dolžniku - cenitev nepremične
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - lastništvo nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - dohodkovni in premoženjski cenzus
Pritožbi ni bilo moč ugoditi, saj pritožnica (oziroma njena družina) razpolaga tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka), pri čemer vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1) oziroma znesek 14.281,44 EUR.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.
Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.
Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.
Pritožbeno sodišče nazadnje še dodaja, da ne sprejema stališča, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene vsako tveganje pri vročanju. ZPP česa takšnega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi oseba z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
ZUPJS člen 12, 13.. ZSVarPre člen 22, 22/2, 23, 23/4.
državna štipendija - periodični dohodek - dohodek iz študentskega dela - obdavčljiv dohodek
Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
nedovoljen dokaz - test sorazmernosti - individualni delovni spor
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem nedovoljenih dokazov v delovnih sporih že zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni takšnih pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP.
Sodišče mora pri tehtanju oziroma, presoji dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov na eni strani upoštevati pomen kršenih ustavnopravno varovanih pravic (kot tudi naravo in težo kršitve ter posledice izvedbe teh dokazov za osebe, katerih pravice so bile kršene), na drugi strani pa upoštevati tiste ustavnopravno varovane pravice, katerih izvrševanje bi se zasledovalo z izvedbo in upoštevanjem teh dokazov v konkretnem sodnem postopku (kot tudi to, da bi se z odločitvijo o nedopustnosti izvedbe tovrstnih dokazov poseglo v ustavno pravico nasprotne stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku).
Izvedba dokazov, pridobljenih s kršitvijo pravic, je dopustna le izjemoma, kar se mora odražati v sami restriktivnosti (presoje) dopustitve izvedbe tovrstnih dokazov.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - bolniški stalež - sprememba tožbe
Po 1. odst. 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Glede na 1. odst. 185. člena ZPP je po vročitvi tožbe toženi stranki za spremembo sicer potrebna tudi njena privolitev. Vendar ta procesna pravica tožene stranke ni absolutna. Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati kmetijske dejavnosti, ki jo sestavljajo težka kmečka opravila, čeprav je poskušal opravljati lažja in tudi nekaj težjih del, kar mu je povzročalo bolečine in potrebo po protibolečinski terapiji s tabletami. Kmetijska dejavnost je celota praviloma težkih opravil, za katera tožnik zdravstveno ni bil sposoben in pri tem upošteva tudi preventivni vidik, da pri prehitri vrnitvi na delo nebi prišlo do poškodbe umetnega kolka in potrebe po ponovni operaciji. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je zato sodišče prve stopnje na temelju 81. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v spornem obdobju.
odločitev o pravdnih stroških - zavrnitev predloga - potrebni pravdni stroški - dodaten sklep o odmeri priglašenih stroškov
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožeče stranke tako po temelju kot po višini.
ZOdv člen 1,2, 4,16,17,55. Odvetniška tarifa (2015) člen 1,2.
upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška storitev
To pa pomeni, da če odvetniško storitev (pa četudi je predhodno dal navodila odvetnik) opravi zaposlena oseba v odvetniški pisarni, ki nima statusa odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, odvetniška družba te storitve stranki (razen, če stranka s tem izrecno soglaša) ni upravičena zaračunati po odvetniški tarifi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013200
KZ-1 člen 61. ZKP člen 129a, 506, 506/1, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga
Slabo premoženjsko stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. Obsojenec mora izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013893
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 168, 174, 299, 926, 943.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalni pogoji - renta - izgubljen zaslužek - invalidnost - invalidska pokojnina
Dokazno breme, da je bil zakoniti zastopnik prve toženke ob podpisu pogodbe seznanjen tudi s posebnimi zavarovalni pogoji za zavarovanje odgovornosti in splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (in s tem s posameznimi omejitvami zavarovalnega kritja, kot izhajajo iz teh pogojev), ki so bili po trditvah druge toženke priloženi k sklenjeni pogodbi in zavarovalni polici, je na strani druge toženke. Niti iz sporne pogodbe niti iz zavarovalne police ne izhaja, da bi drugo toženka prvo toženko opozorila na te pogoje oziroma, da bi jih izročila prvi toženki. S tem pa drugo toženka ni izpolnila svoje obveznosti kot izhaja iz 926. člena OZ, v katerem je določeno, da je zavarovalnica dolžna opozoriti zavarovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, in mu izročiti njihovo besedilo, če niso natisnjeni že na sami polici (drugi odstavek) in da mora biti izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka ugotovljena na polici (tretji odstavek). Zato ti pogoji za zavarovanje odgovornosti niso vključeni v pogodbeno razmerje med strankama, zaradi česar strank ne zavezujejo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013855
ZVZD-1 člen 5.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne kot delavec tožene stranke poškodoval na delu, ko je ob poskusu vžiga motornega tovornega vozila s prenosnimi kabli eksplodiral akumulator. Tožniku ni mogoče očitati sokrivde, brez njegove krivde. Tako tožena stranka na podlagi določil prvega odstavka 131. člena OZ odgovarja, ker je akumulator razneslo ob pravilni uporabi, pri čemer je tožnik opravljal delo sicer izven svojega rednega dela po nalogu nadrejenega, brez zaščite za roke. Tožnika je odneslo po tleh in je po njem brizgnila akumulatorska tekočina.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - preložitev naroka
Sodni izvedenec je na podlagi celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu ter po opravljenem osebnem pregledu tožnice menil, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna opravljati svoje delo. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive strokovne objektivne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.