KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012375
KZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-3, 74, 74/2, 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - odločilno dejstvo - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - celovita dokazna ocena - spreminjanje izjav - sugestivno vprašanje - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - odločba o kazenski sankciji - uporaba omilitvenih določil - odmera kazni - odvzem protipravne premoženjske koristi
Pritožba uveljavlja t.i. protispisnost kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je po zakonski dikciji 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah med postopkom in samimi temi listinami oziroma zapisniki. Nasprotje, ki ga pritožba izpostavlja, se ne nanaša na prav nobeno odločilno dejstvo.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - sporna dejstva v izvršbi - obstoj terjatve - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršljivost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - nedopustnost izvršbe - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od kreditne pogodbe
Obstoja in višine terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, dolžnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more izpodbijati. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka sodišču ne dovoljuje presojati utemeljenosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Upoštevati mora terjatev, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu. V ugovoru zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Nobeden od teh pa ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti terjatve iz izvršilnega naslova.
Odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbenih obveznosti kreditojemalcev pri plačevanju kreditnih obrokov, s posledično takojšnjo zapadlostjo celotne terjatve, je bil dogovorjen že v kreditnih pogodbah oz. notarskih zapisih, ki sta jih tožnika kot poroka in pogodbeni stranki podpisala ter se z njimi strinjala. To pomeni, da je bil obstoj terjatve, nastale na način (z odstopom od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti), ki ga skušata pritožnika izpodbijati, ugotovljen že v izvršilnem naslovu - notarskem zapisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Sprememba je bolj redakcijske in ne vsebinske narave, saj se je opustila odvečna odločba o posesti pravice stvarne služnosti, ker je ta pojmovno zajeta že v natančneje določeni soposesti stvari.
Priznavanje soposesti tistemu, ki skupaj z drugimi poseduje stvar ali izključno poseduje le del stvari, vključuje položaj tistega, ki je dejansko uporabil nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Za posestno varstvo zadošča zatrjevana in dokazana delna oblast nad stvarjo, pri čemer zatrjevanje pravice, na kateri takšna oblast temelji (stvarna služnost), ni pomembno.
Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera.
izbrisni razlog - neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ugovor upnika - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, nanaša le na ugovor upnika, ne pa na ugovor subjekta vpisa.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - neudeležba - opravičljiv razlog - učinki predloga za odlog izvršbe
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila dolžnica vabljena na ogled nepremičnine. Res je, da je zaprosila za preložitev ogleda, vendar pa je to prošnjo utemeljila le z vloženim predlogom za odlog izvršbe. Ker sam predlog za odlog še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, tudi ne predstavlja opravičljivega razloga za neudeležbo na ogledu oziroma za neopravljen ogled. V pripombah je dolžnica navedla le, da se ogleda ni udeležila, ker je bila ta dan odsotna, ob tem pa ne pojasni, kaj je bil vzrok njeni odsotnosti, in tudi ne trdi, da bi odsotnost kakorkoli javila cenilcu, ki je posledično ogled pravilno opravil v njeni nenavzočnosti in zato le z zunanje strani. Dolžnica tudi ne pojasni, kako oziroma v čem bi oprava notranjega ogleda sploh vplivala na ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj ne poda nobene trditvene podlage o morebitni nadstandardni opremi stanovanja, prenovi stanovanja ipd., kar bi lahko vplivalo na višjo vrednost stanovanja.
Cenilec je sicer po prejemu pripomb dolžnici dal dodatno možnost oprave notranjega ogleda, česar pa mu ob upoštevanju dejstva, da je svoje delo že opravil in cenitev izdelal na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, in brez notranjega ogleda zaradi razlogov na dolžničini strani, ni bilo treba storiti in za to niti ni zakonske podlage. Posledično so vse navedbe, ki jih dolžnica v pripombah in v pritožbi podaja glede razlogov za odsotnost na ponovnem ogledu, pravno nepomembne in ne morejo vplivati na pravilnost sprejete odločitve.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - domneva o umiku pritožbe
Ker je tožena stranka zoper sodbo, ki jo je prejela 28. 6. 2013, dne 5. 7. 2013 vložila pritožbo (ki se je kasneje štela za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse), sodba z dnem 9. 7. 2013 ni mogla postati pravnomočna, saj je vložena pritožba odložila nastop pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODSTVO
VSL00012126
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - razlogi sklepa - dokaz z vpogledom v listino - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do pritožbe - pritožbeni rok - pravni pouk
Podan je tudi uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep se sklicuje na mnenje izvedenca in na medicinsko dokumentacijo, ki pa je ni v spisu. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi sodišče sprejelo dokazni sklep o vpogledu v medicinsko dokumentacijo. Pritrditi je treba pritožbi, da bi moral biti udeležencem postopka omogočen vpogled v zdravstveno dokumentacijo, kar izhaja iz njihove pravice do izjave (5. člen ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP). To se lahko v skladu s tretjim odstavkom 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr na predlog izvedenca omeji zgolj udeleženki - osebi, ne pa tudi drugim npr. njenemu odvetniku.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 342/2, 342/3, 347, 347/1. ZGD-1 člen 10a, 10a/1, 481, 481/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - prenos poslovnega deleža - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika - kogentna zakonska določba
Upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe mora vsebovati tudi upraviteljevo stališče o tem, ali je predmet prodaje, predmet predkupne pravice. To stališče mora upravitelj tudi ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 vsebuje kogentna pravila o kontroli omejitev pri pridobivanju poslovnih deležev družb, določena v 10.a členu ZGD-1, na katera je potrebno pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža paziti po uradni dolžnosti. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev pri pridobitvi poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, je treba soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe zavrniti.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da nagrada za narok glede na teleološko in zgodovinsko razlago vključuje nagrado za vse naroke v postopku. Namen zakonodajalca je predvsem razviden iz 14. člena ZOdvT, ki vzpostavlja celovitejši pristop k nagrajevanju odvetnikovega dela, po katerem se odvetnikove zaključene celote storitve v postopku ne drobi.
kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - tožba na razveljavitev pogodbe - kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje samovoljnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper obe pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot ta pravda, od okoliščin, ali je tožnik zaradi izmikanja plačilu kupnine zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije in ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ki se glasi na razveljavitev prodajne pogodbe.
Za predhodno vprašanje bi šlo le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - stroški za vročanje pisanj - povrnitev stroškov
Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012181
ZNP člen 97. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (2010) člen 55. Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen trasport tekočih in plinstih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (1985) člen 8, 9, 9/2.
denarna odškodnina - ustanovitev služnosti v javno korist - služnost plinovoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izgubljeni dohodek - varnostni pas - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - protispisnost - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo.
OZ člen 569. ZPP člen 8, 82, 82/5, 212. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Ker je bila tožnica stroškov za začasnega zastopnika oproščena, njen tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen, bo ta strošek nazadnje bremenil proračun. To pomeni, da je toženčeva začasna zastopnica glede na izid pravde sicer upravičena do povračila stroškov za zastopanje toženca, vendar ji njihovega plačila ne dolguje tožnica, ampak ga bo izvršilo sodišče iz v ta namen predvidenih sredstev.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 39a, 39a/1, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39. a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 87. člena ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, že zavzelo stališče v več zadevah. Štelo je, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi z določbami ZPol se šteje, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Glede na prvi odstavek 39. a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2.