Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - sporna dejstva v izvršbi - obstoj terjatve - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršljivost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - nedopustnost izvršbe - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od kreditne pogodbe
Obstoja in višine terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, dolžnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more izpodbijati. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka sodišču ne dovoljuje presojati utemeljenosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Upoštevati mora terjatev, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu. V ugovoru zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Nobeden od teh pa ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti terjatve iz izvršilnega naslova.
Odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbenih obveznosti kreditojemalcev pri plačevanju kreditnih obrokov, s posledično takojšnjo zapadlostjo celotne terjatve, je bil dogovorjen že v kreditnih pogodbah oz. notarskih zapisih, ki sta jih tožnika kot poroka in pogodbeni stranki podpisala ter se z njimi strinjala. To pomeni, da je bil obstoj terjatve, nastale na način (z odstopom od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti), ki ga skušata pritožnika izpodbijati, ugotovljen že v izvršilnem naslovu - notarskem zapisu.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - potrebni pravdni stroški - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravočasen umik tožbe
Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - razrešitev upravitelja
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati.
Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - podatki o prometu na transakcijskem računu - pravica do varstva osebnih podatkov - predlog državnega tožilca - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - dokazni standard - razlogi za sum
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Up-1006/13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da mora sodnik tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti, na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi potrebnost pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za njegovo odreditev in nato svojo odločitev skrbno obrazloži.
V napadenem sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje šteje stroške, naložene priči, med krivdne stroške, torej take, ki jih je povzročila priča. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu obvezen storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Priča navaja, da je s preložitvijo glavne obravnave bila ustno seznanjena, pisno vabilo pa bi sodišče lahko poslalo po pošti. Zakaj tega ni storilo, v napadenem sklepu ni obrazloženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve
Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODSTVO
VSL00012126
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - razlogi sklepa - dokaz z vpogledom v listino - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do pritožbe - pritožbeni rok - pravni pouk
Podan je tudi uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep se sklicuje na mnenje izvedenca in na medicinsko dokumentacijo, ki pa je ni v spisu. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi sodišče sprejelo dokazni sklep o vpogledu v medicinsko dokumentacijo. Pritrditi je treba pritožbi, da bi moral biti udeležencem postopka omogočen vpogled v zdravstveno dokumentacijo, kar izhaja iz njihove pravice do izjave (5. člen ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP). To se lahko v skladu s tretjim odstavkom 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr na predlog izvedenca omeji zgolj udeleženki - osebi, ne pa tudi drugim npr. njenemu odvetniku.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.
izbrisni razlog - neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ugovor upnika - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, nanaša le na ugovor upnika, ne pa na ugovor subjekta vpisa.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - stroški za vročanje pisanj - povrnitev stroškov
Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta
kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - tožba na razveljavitev pogodbe - kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje samovoljnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper obe pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot ta pravda, od okoliščin, ali je tožnik zaradi izmikanja plačilu kupnine zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije in ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ki se glasi na razveljavitev prodajne pogodbe.
Za predhodno vprašanje bi šlo le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni.
OZ člen 34, 34/2, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
določljivost predmeta pogodbe - trditveno breme - dejanski lastnik - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ničnost pogodbe zaradi predmeta - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nekonkretizirane trditve - obveznost prizadevanja
Predmet pogodbe, ki je opredeljen kot „strokovno sodelovanje in usmerjanje postopka izdelavne OPPN z vidika doseganja največje možne izrabe oziroma zazidljivosti zemljišča“ je nedoločen. Predmet pogodbe je tudi nedoločljiv, saj so pogodbena dela opredeljena z nedoločenimi pojmi, kot so "pregled dokumentacije", "usmerjanje in kontrola", "aktivnosti" oziroma "pomoč". Izpolnitvena ravnanja v Pogodbi niso konkretizirana in zato niso določena niti določljiva. Glede na raznolikost storitev, ki jih je mogoče šteti pod storitve svetovalnega inženiringa, zgolj pavšalno zatrjevanje, da naj bi šlo za identične storitve, ne zadošča za opredelitev dogovorjenih storitev. Tožena stranka v nadaljevanju postopka teh trditev ni konkretizirala, temveč je na splošno navajala, da naj bi obe pogodbi skupaj predstavljali celovito izvedbo svetovalnega inženiringa.
Tudi v primeru, ko se izvajalec storitve zaveže, da si bo prizadeval doseči končni interes naročnika (ne pa, da ga bo dosegel), mora biti obveznost določena oziroma določljiva glede izpolnitvenega ravnanja. Če ni jasno, s kakšnim ravnanjem naj bi tožena stranka prispevala h končnemu interesu investitorja, da bi bil sprejet OPPN s čim večjim faktorjem zazidljivosti, potem tudi ni mogoče ugotoviti, ali naj bi, tako kot to zatrjuje, naročilo opravila v celoti ali delno oziroma ali ga je sploh opravljala.
Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da sta bili vsebina in obseg pogodbenih del mnogo bolj podrobno opredeljeni v ponudbi družbe R. d.o.o. z dne 10. 4. 2012. Navedeno pa posredno utemeljuje trditev tožeče stranke, da je bila pisna pogodba sklenjena iz razloga, da bi se legitimiral denarni tok iz tožeče stranke k toženi stranki, ne da bi bila na strani tožene stranke dogovorjena konkretna protistoritev. Takšna pogodbena podlaga je pri dvostranskem obligacijskem razmerju nedopustna, saj je v nasprotju z moralnimi načeli, zato je pogodba nična tudi iz tega razloga.