prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje in sledenje - pristojna uradna oseba - preiskava carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva
Uslužbenca FURS sta z izvajanjem poostrenega nadzora z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje.
Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Zato niso dokazi, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe, in jih posledično ni dopustno izločiti iz spisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
V 11. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da nedoseganje plana na letni, kvartalni ali mesečni ravni v višini 60 % določenih planov predstavlja razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ter da je tožena stranka upravičena preverjati doseganje planov, ki jih določi v skladu s svojo poslovno politiko in glede na predhodne rezultate delavca. Delovni rezultat tožnika v letu 2012 je bil občutno slabši od tistega v letu 2011. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je imela tožena stranka glede določila pogodbe o zaposlitvi in ugotovljen rezultat tožnikovega dela v prvem polletju leta 2012 utemeljen razlog za podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
V napadenem sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče prve stopnje šteje stroške, naložene priči, med krivdne stroške, torej take, ki jih je povzročila priča. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu obvezen storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Priča navaja, da je s preložitvijo glavne obravnave bila ustno seznanjena, pisno vabilo pa bi sodišče lahko poslalo po pošti. Zakaj tega ni storilo, v napadenem sklepu ni obrazloženo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
ZUP člen 87, 87/1, 87/4, 274, 274/1, 274/2, 277.. ZPIZ-2B člen 37, 37/4.
lastnost zavarovanca - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - fikcija vročitve - pravilno vročanje - potek roka
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.
taksna oprostitev - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - blokada sredstev na računu - nepremično premoženje
V skladu z ustaljeno prakso ESČP je treba v izhodišču presojati posameznikovo zmožnost plačila sodne takse. Ta zmožnost mora biti dejanska in učinkovita.
Ne zadošča le pravna dopustnost prometa s premoženjem, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje v zvezi z dolžničinimi obremenjenimi nepremičninami, ampak dejanska možnost, da se vnovči za plačilo sodne takse. Za plačilo sodne takse se zahteva velika likvidnost premoženja, že po naravi stvari pa je obremenjene nepremičnine težko hitro vnovčiti s prodajo ali oddajo v najem. V takem položaju je podana velika verjetnost, da bo predlagateljica taksne oprostitve prisiljena plačati sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov.
prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Sodišče je štelo, da je toženec z nameni nakazil, ki jih je navedel na plačilnih nalogih, opravil izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila tožeča stranka obveščena. Pri tem pa je sodišče prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ki tega ni zatrjevala, pač pa je tekom postopka trdila le, da je terjatev do tožeče stranke že poplačala.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 39a, 39a/1, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39. a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 87. člena ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, že zavzelo stališče v več zadevah. Štelo je, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi z določbami ZPol se šteje, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Glede na prvi odstavek 39. a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013497
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/3, 21.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - krivdna odgovornost - varnost in zdravje pri delu - neustrezna delovna oprema
Tožnica v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala spornega dne med opravljanjem dela pri toženi stranki. Na tožnico je med razlaganjem in popisovanjem škatel s čevlji padlo stojalo za nogavice, ki ni bilo ustrezno pritrjeno na leseno paleto, in jo poškodovalo. Tožena stranka je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom opustila dolžno skrbnost. V skladu z določilom tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme namreč delovna oprema ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti, kot jih je povzročilo nestabilno in nezavarovano stojalo v obravnavani zadevi, po določilu 21. člena navedenega pravilnika pa bi morala tožena stranka poskrbeti, da je delovna oprema (stojalo za nogavice) pritrjena s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago (leseno paleto). Zato je tožena stranka krivdno odgovorna tožnici za nastalo škodo.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - protipravno vznemirjanje lastnika - solastninska skupnost - večstanovanjska stavba - skupni deli objektov in naprave - toplovodne in plinovodne instalacije - plinska peč - posel, ki presega redno upravljanje - posel izrednega upravljanja - soglasje solastnikov - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - konkludentno soglasje - stvarna pasivna legitimacija
Z ravnanjem toženke, ki je odklopila plin in demontirala oba bojlerja, tožnica ni bila protipravno vznemirjena. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je do odklopa plina in demontaže obeh bojlerjev prišlo že dne 6. 10. 2009. O odklopu in demontaži je bila tožnica s strani toženke seznanjena, vendar temu ni nasprotovala. Nenazadnje jo takšno stanje ni motilo vse do vložitve tožbe leta 2014. Toženka je pred odklopom in demontažo pridobila soglasje takratnega začasnega upravitelja zapuščine, ki je imel 60 % delež na predmetni nepremičnini.
Priklop plina predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za ponovni vklop plina naperiti zoper vse solastnike predmetne nepremičnine in ne le zoper toženko. Ker toženka samostojno ne bi mogla urediti priklop plina, je tožbeni zahtevek že zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
pravni interes za pritožbo - ločitvena pravica - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - delni umik zahteve
Pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes mora obstajati ves čas pritožbenega postopka, do odločitve o pritožbi. Glede na izrecno vztrajanje pritožnika le pri uveljavljanju ločitvene pravice v obsegu, kot mu je le-ta že priznana, se izkaže, da pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev pritožnik nima več.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - neudeležba - opravičljiv razlog - učinki predloga za odlog izvršbe
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila dolžnica vabljena na ogled nepremičnine. Res je, da je zaprosila za preložitev ogleda, vendar pa je to prošnjo utemeljila le z vloženim predlogom za odlog izvršbe. Ker sam predlog za odlog še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, tudi ne predstavlja opravičljivega razloga za neudeležbo na ogledu oziroma za neopravljen ogled. V pripombah je dolžnica navedla le, da se ogleda ni udeležila, ker je bila ta dan odsotna, ob tem pa ne pojasni, kaj je bil vzrok njeni odsotnosti, in tudi ne trdi, da bi odsotnost kakorkoli javila cenilcu, ki je posledično ogled pravilno opravil v njeni nenavzočnosti in zato le z zunanje strani. Dolžnica tudi ne pojasni, kako oziroma v čem bi oprava notranjega ogleda sploh vplivala na ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj ne poda nobene trditvene podlage o morebitni nadstandardni opremi stanovanja, prenovi stanovanja ipd., kar bi lahko vplivalo na višjo vrednost stanovanja.
Cenilec je sicer po prejemu pripomb dolžnici dal dodatno možnost oprave notranjega ogleda, česar pa mu ob upoštevanju dejstva, da je svoje delo že opravil in cenitev izdelal na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, in brez notranjega ogleda zaradi razlogov na dolžničini strani, ni bilo treba storiti in za to niti ni zakonske podlage. Posledično so vse navedbe, ki jih dolžnica v pripombah in v pritožbi podaja glede razlogov za odsotnost na ponovnem ogledu, pravno nepomembne in ne morejo vplivati na pravilnost sprejete odločitve.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - zamuda roka
Tožnik je za zamudo (neudeležba na naroku) izvedel že tedaj, ko mu je bila vročena sodba sodišča prve stopnje, to pa je bilo 8. 1. 2018. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložil 7. 2. 2018, torej po poteku 15-dnevnega roka, določenega v drugem odstavku 117. člena ZPP. Ker gre za zamujen rok, v tem primeru vsebinska presoja samega predloga ni dovoljena. Zato je predlog zavrnitev v prejšnje stanje pravilno zavržen.
dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.