vstop novega upnika - pravica do izjave pred sodiščem
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00014782
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 44, 45, 45/2, 47, 47/5, 75, 75/1, 86, 86/11,186, 186/1, 186/3, 307, 307/1. ZKP člen 83, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373, 383, 383/1, 387.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - hramba odvzetih prstnih odtisov - nejasni razlogi sodbe - beneficium cohaesionis - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - obteževalne in olajševalne okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - stranska denarna kazen - stroški kazenskega postopka - očitek protispisnosti - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonitost pri izrekanju kazni - koristoljubni namen - način odvzema premoženjske koristi
Hranjenje prstnih odtisov v bazi podatkov, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bili hranjeni zakonito, namreč ovrže Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, ki je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je v bazi profila DNK ni možno hraniti DNK profilov za osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene, kot je to primer v obravnavani zadevi.
Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
OZ člen 569. ZPP člen 8, 82, 82/5, 212. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Ker je bila tožnica stroškov za začasnega zastopnika oproščena, njen tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen, bo ta strošek nazadnje bremenil proračun. To pomeni, da je toženčeva začasna zastopnica glede na izid pravde sicer upravičena do povračila stroškov za zastopanje toženca, vendar ji njihovega plačila ne dolguje tožnica, ampak ga bo izvršilo sodišče iz v ta namen predvidenih sredstev.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00011900
ZVEtL-1 člen 13, 13/1. ZEN člen 79. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - raba - namen uporabe
Sodišče pripomb na elaborat ni podalo izvedenki v odgovor, ker z njimi prva nasprotna udeleženka ne bi mogla doseči drugačne rešitve. Izvedenka namreč ne more izdelati elaborata glede na bodoče želje enega od etažnih lastnikov, temveč v skladu z obstoječim stanjem uporabe prostorov. Zato je bil tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben in neprimeren ter je odločitev sodišča prve stopnje, ki temu predlogu ni sledilo, pravilna
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
V 11. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da nedoseganje plana na letni, kvartalni ali mesečni ravni v višini 60 % določenih planov predstavlja razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ter da je tožena stranka upravičena preverjati doseganje planov, ki jih določi v skladu s svojo poslovno politiko in glede na predhodne rezultate delavca. Delovni rezultat tožnika v letu 2012 je bil občutno slabši od tistega v letu 2011. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je imela tožena stranka glede določila pogodbe o zaposlitvi in ugotovljen rezultat tožnikovega dela v prvem polletju leta 2012 utemeljen razlog za podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje in sledenje - pristojna uradna oseba - preiskava carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva
Uslužbenca FURS sta z izvajanjem poostrenega nadzora z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje.
Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Zato niso dokazi, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe, in jih posledično ni dopustno izločiti iz spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013074
OZ člen 51, 110, 116, 589, 590. ZPSPP člen 12, 16, 28, 28-2. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti člen 18, 18/2. ZPP člen 5, 8, 212, 214, 227, 228, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 351, 351/1.
sodba presenečenja - obveznost plačila najemnine - zavrnitev dokaznega predloga - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - nemožnost izpolnitve - najemna pogodba - najem poslovnega prostora - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - pisna oblika pogodbe - stranske točke pogodbe - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali je tožeča stranka izpolnila svoje obveznosti po Pogodbi, na obveznost tožene stranke plačati najemnino v dogovorjeni višini ne vpliva. Najemnik namreč zgolj zato, ker najemodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti po Pogodbi, ni odvezan dolžnosti plačevati najemnino. Dokler Pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
Če pogodba za najem poslovnega prostora ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za vse njene kasnejše spremembe oziroma dopolnitve. Zatrjevani ustni dogovor o reinvestiranju 80 % plačane najemnine v energetsko obnovo objekta z namenom, da se doseže zmanjšanje stroškov obratovanja in s tem omogoči rentabilno poslovanje toženi stranki tudi v zimski sezoni, se nanaša na bistvene sestavine najemne pogodbe (predmet najemna in višina najemnine), saj se z njim pravzaprav zmanjšuje obveznost tožene stranke, hkrati pa povečuje obveznost tožeče stranke, ki za oddajo prejme bistveno manjšo odmeno. Glede na to, da ne gre za stranske točke pogodbe, ni mogoče uporabiti tretjega in četrtega odstavka 51. člena ter drugega in tretjega odstavka 56. člena OZ.
Namen določbe 110. člena OZ je preprečitev prenehanja pogodbe zaradi nepomembnih razlogov. Razlog, ki ga sam zakon in sicer ZPSPP določa kot odstopno upravičenje, ne more ustrezati pojmu neznatnosti v smislu uporabe 110. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da nagrada za narok glede na teleološko in zgodovinsko razlago vključuje nagrado za vse naroke v postopku. Namen zakonodajalca je predvsem razviden iz 14. člena ZOdvT, ki vzpostavlja celovitejši pristop k nagrajevanju odvetnikovega dela, po katerem se odvetnikove zaključene celote storitve v postopku ne drobi.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje pisanj pooblaščencu - stroški za vročanje pisanj - povrnitev stroškov
Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - ni predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - tožba na razveljavitev pogodbe - kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje samovoljnosti
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper obe pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot ta pravda, od okoliščin, ali je tožnik zaradi izmikanja plačilu kupnine zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije in ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ki se glasi na razveljavitev prodajne pogodbe.
Za predhodno vprašanje bi šlo le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni.
izbrisni razlog - neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ugovor upnika - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, nanaša le na ugovor upnika, ne pa na ugovor subjekta vpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - razrešitev upravitelja
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati.
Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.
ZUP člen 87, 87/1, 87/4, 274, 274/1, 274/2, 277.. ZPIZ-2B člen 37, 37/4.
lastnost zavarovanca - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - fikcija vročitve - pravilno vročanje - potek roka
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.