ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011491
OZ člen 174, 174/1, 179, 182, 357, 357/1, 357/2, 921. ZPP člen 216.
zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - višina denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za tujo pomoč - pomoč družinskih članov - sporna višina urne postavke - zastaranje terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nastanek škode - znan obseg nepremoženjske škode - trditveno breme stranke
Laiku ni mogoče nalagati trditvenega bremena za opis utrpelih poškodb z medicinskimi izrazi.
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Dopustna je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pojem delavca - pojem delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - navodilo za delo - koristi delodajalca
Ugotovljeno je bilo, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Delodajalec odgovarja za škodo zato, ker je opravljanje dela v delodajalčevem interesu, ne pa zato, ker bi delavcu dal neustrezne napotke za izvedbo dela ali zato, ker delavca pri delu ne bi ustrezno nadziral. Ker pa delodajalec ne odgovarja za dejanje zaradi lastne opustitve, se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti na podlagi ugotovitve, da mu ni mogoče očitati opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Zato ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dajala navodil za izvedbo dela niti ni imela nadzora nad izvedbo dela, na odločitev ne moreta vplivati.
OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1, 427, 434, 435. ZPP člen 115, 153, 240, 244, 256. ZVPot člen 37a, 37a/1.
zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - posredni dokaz - odsotnost z naroka - preložitev naroka - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - prodajna pogodba - obvestilo o napaki
Izpovedba priče bi bila le posreden dokaz (o vsebini korespondence), medtem ko je imel toženec možnost predložiti neposreden dokaz, tj. e-mail korespondenco sámo. Toženec ni pojasnil, zakaj ne predlaga neposrednega dokaza, zato je bil predlog za izvedbo posrednega dokaza pravilno zavrnjen.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3. ZFPPIPP člen 340, 342, 342/5, 342/5-4. ZIZ člen 193. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Kupec z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku izvorno (originarno) pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, s tem pa preneha lastninska pravica prejšnjih imetnikov lastninske pravice na nepremičnini, pri čemer dejstvo, ali je bil kupec nepremičnine v stečajnem postopku ob nakupu dobroveren ali ne, ni odločilno.
Ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa v stečajnem postopku od stečajnega dolžnika, ima prednost slednja.
ZIZ člen 40, 226, 226/2, 268, 272, 273, 273/1, 273/1-3. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1.
začasna odredba - motenje posesti - izročitev ključev - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - razlogi sklepa - vrste začasnih odredb - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o začasni odredbi - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
To, da sklep ne vsebuje razlogov prav o vseh trditvah tožene stranke, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak tehniko pisanja, ki omogoča relativno preglednost sodne odločbe v situaciji, ko so trditve, od katerih jih je vrsta nebistvenih, izjemno obsežne in slabo pregledne.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011619
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZZ člen 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - privolitev centra za socialno delo - soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - roditeljska pravica - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžno ravnanje - dolžna skrbnost - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - glavni in podredni tožbeni zahtevek
Vloge druge toženke glede na zakonsko določilo iz 111. člena ZZZDR v postopku odobritve pravnega posla ni mogoče razlagati tako široko, da bi morala skrbeti tudi za vsebinsko izpeljavo odobrenega pravnega posla. Druga toženka v konkretnem primeru ni bila v vlogi stranke niti skrbnice takrat mladoletnega tožnika, saj sta ga zastopala njegova starša kot zakonita zastopnika. Oba sta s poslom soglašala, objektivno gledano pa bi bil posel ob uspešni realizaciji nedvomno v otrokovo korist. S prodajo manjšega stanovanja bi dobil večje stanovanje, pri čemer bi kupnino dodatno zagotovila zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj CSD tega posla ne bi smel odobriti, tožnik ne navaja in jih tudi pritožbeno sodišče ne najde.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov - posest nepremičnine - nastop posesti nepremičnine - dobra vera - priposestvovalna doba - trajanje priposestvovanja - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - lastniška posest - dobroverna in zakonita posest
Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, od kdaj je tožnik posedoval in užival posamezno nepremičnino v prepričanju, da je njegova last, in na podlagi česa je bil lahko prepričan, da obe parceli predstavljata njegovo lastnino (dobroverna posest), prav tako v obrazložitvi sodbe ni ugotovitev, kdaj naj bi se priposestvovalna doba za posamezno od parcel iztekla.
OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012112
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 112, 119, 372.
Za presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ne bo zadoščala abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo, temveč bo bistveno, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti tožnikoma celovito pojasnjeno in ali je toženka tožnikoma razkrila informacije o kompleksnosti bančnega produkta, ki so bile njej, kot strokovnjakinji na bančnem področju, znane. Dokazno breme, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena, je na toženki in ne na tožnikih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
odločitev o pravdnih stroških - fikcija umika tožbe - slabo premoženjsko stanje
Okoliščina, ali je pravdna stranka (finančno) zmožna poravnati obveznost do nasprotne stranke, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje, s katero ji je bila ta naložena, ni relevantna.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
disciplinski postopek - zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik ni ravnal v skladu s sklepom in v danem roku sodišču ni dostavil niti popravljene tožbe niti obvestila, da je vložil vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo, saj pogoji za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjeni. Izpodbijana odločitev je v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče vlogo (oziroma tožbo) zavrže, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
SZ-1 člen 116, 116/2, 120, 120/3, 120/4. OZ člen 190, 191.
najemno razmerje - neprofitno najemno razmerje - kršitev pogodbene obveznosti - neprofitna najemnina - določitev vrednosti stanovanj - preveritev višine najemnine - občinski organ - neupravičena pridobitev
Ker tožnik ni sprožil predhodnega postopka pri pristojnem občinskem organu, v okviru katerega bi se preverila višina najemnine na podlagi ponovnega vrednotenja stanovanja, ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženec kršil pogodbo in zato odgovarja za škodo, ki mu je nastala s previsokim plačilom mesečne najemnine za čas od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2016. Tožencu bi bilo mogoče očitati kršitev pogodbe in določb zakona šele, če bi mu tožnik predložil novo vrednotenje stanovanja, toženec pa k reševanju oziroma spremembi višine najemnine ne bi pristopil. Tožnik pa novega vrednotenja stanovanja, niti preverjanja višine najemnine pri pristojnem občinskem organu, ni pridobil, ne zahteval. Ker toženec ni bil dolžan preveriti višine najemnine in ker tudi ni razpolagal z vsem potrebnim skladno s 116. členom SZ-1, tudi ni mogel odločati o višini spremembe najemnine oziroma o vračilu preveč plačane najemnine. Ker 15. člen pogodbe ne nalaga tožencu izpolnitvenega ravnanja, kot se zavzema tožnik, ne moremo govoriti o toženčevi kršitvi pogodbene obveznosti, niti ni toženec ravnal v nasprotju z 120. in 116. členom SZ-1.
lastninska tožba (rei vindicatio) - tožba na izročitev stvari - lastninska pravica na stvari - posest stvari - varstvo solastnika zoper solastnika - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Sodna praksa priznava sodno varstvo v okviru rei vindikacijske tožbe tudi solastniku v razmerju do drugega solastnika.
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni bistveno dejansko stanje ob vložitvi tožbe oziroma ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen, saj sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.
izvršilni stroški - delna poplačila - prava nevešča stranka - stroški izvršitelja
Dolžnica se zaveda možnosti delno izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova neposredno upniku. Kljub temu je očitno soglašala z delnimi poplačili izvršitelju kot neke vrste izpolnitvenemu pomočniku upnika. S tem je soglašala tudi z določenimi stroški izvršitelja. Slednjega se je ravno tako zavedala kot prava nevešča stranka. Stroškom izvršitelja bi se enostavno izognila, če bi sama neposredno izpolnjevala obveznost upniku.
ZD člen 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 11.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu
V sodni praksi je upoštevana domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita. Vendar pa je možno dokazati nasprotno.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji nepremičnin - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena - ocena vrednosti - tržna vrednost - likvidacijska vrednost nepremičnin - sodni cenilec
Ocena vrednosti nepremičnine, na katero se sklicuje pritožnica, je bila opravljena v fiskalne namene in kot taka ne predstavlja nujno realne vrednosti nepremičnine, tudi sicer pa ni iz istega obdobja kot je oceno nepremičnine v tem postopku izdelal sodni cenilec.
Ocena vrednosti je zgolj izhodišče v postopku prodaje. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP-UPB3 člen 318, 318/1, 424, 426.
motenje posesti - zamudni sklep
Toženka je tožnici samovoljno preprečila uporabo prostorov v stanovanjski hiši, ki jih je do tedaj nemoteno uporabljala, s čimer je nedopustno posegla v njeno zadnjo mirno posest.