odločitev o pravdnih stroških - fikcija umika tožbe - slabo premoženjsko stanje
Okoliščina, ali je pravdna stranka (finančno) zmožna poravnati obveznost do nasprotne stranke, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje, s katero ji je bila ta naložena, ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00011757
ZFPPIPP člen 33, 34, 35, 36, 37, 39, 42, 42/2, 42/4, 42/5, 42/5-1, 44, 44/1, 387, 500, 500-1. ZFPPod člen 10, 10/1. ZPP člen 285.
poslovodstvo - povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost poslovodstva - dolžna skrbnost članov uprave - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - stečaj - višina škode - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - deklaratoren vpis - zakonito zastopanje - obseg pooblastil - vpis v sodni register - omejitev zastopanja - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - obličnost - insolventnost - poplačilo terjatev upnikom - denarna odškodnina
Posamezen član poslovodstva se razbremeni odgovornosti za škodo zaradi zamude z opravo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, če dokaže, da teh dejanj ni mogel opraviti samostojno in če dodatno dokaže enega od teh položajev: a) da je na seji poslovodstva predlagal, da se dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali (1. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP) ali b) da član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag (2. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP). Dodatna pogoja za razbremenitev iz 1. oziroma 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP sta torej predpisana alternativno, zato tožencu, ki je zatrjeval in dokazoval dodatni pogoj iz 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ni bilo potrebno zatrjevati in dokazovati dejstev, ki predstavljajo zakonski dejanski stan pogoja iz 1. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP
Tožeča stranka bi morala navesti konkretne posle, sklenjene v času mandata tretjega toženca, ki naj bi predstavljali neenako obravnavanje upnikov oziroma dobaviteljev, z vidika identifikacije teh poslov pa bi morala za vsakega posebej navesti tako datum, stranke kot tudi predmet posla ter nadalje pojasniti, v čem posamezni posel predstavlja kršitev prepovedi iz 34. člena ZFPPIPP. Teh trditev tožeča stranka ni podala, pravno zmotno pa je stališče tožeče stranke, da predlagani dokazi nadomeščajo manjkajočo trditveno podlago.
V predmetni zadevi tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožencev v skladu z 42. in 44. členom ZFPPIPP, ki je urejena v pododdelku 2.2.3 omenjenega zakona in nima značilnosti odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP, potem ko družba postane insolventna.
Odločilna je likvidacijska vrednost premoženja (t. j. dejanska vrednost premoženja, po kateri se to lahko proda) in ne v knjigovodski evidenci povečana vrednost premoženja, saj ta za dejansko zmožnost poplačila upnikov ni odločilna.
V primeru odškodninske odgovornosti poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP ugotavljanje višine škode, kot jo sicer poznamo v odškodninskem pravu, praviloma ne bo mogoče. Zato zadošča ugotovitev obstoja (višine) škode, kot se kaže glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Očitno je, da glede na stanje ob zaključku glavne obravnave škoda najmanj v prisojeni višini obstaja. Natančnejše ugotavljanje višine škode pa glede na omejitev odškodninske odgovornosti, kot izhaja iz določbe prvega odstavka 44. člena ZFPPIP ter glede na višino postavljenega zahtevka, ni potrebno.
Uprava ne more nadomestiti obveznosti predložitve poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja z izvajanjem nekakšnih sanacijskih ukrepov brez jasnega načrta in opredelitve teh ukrepov, rokov, v katerih bodo izvedeni ter ovrednotenja njihovih učinkov.
Brez jasnega vnaprejšnjega načrta in opredelitve ukrepov za odpravo vzrokov za insolventnost, njihovih rokov ter ovrednotenja njihovih učinkov, prvi in drugi toženec nista imela ustrezne podlage, da bi lahko razumno verjela v uspeh zatrjevanih ukrepov za sanacijo družbe. Prvi in drugi toženec namreč nista izpolnila svoje zakonske dolžnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP), kar gotovo ni v dovoljenih mejah polja proste podjetniške presoje, zato o njunem ravnanju v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij ni mogoče govoriti.
Pravočasno predlagati stečaj je izrecno določena zakonska dolžnost poslovodstva (38. člen ZFPPIPP) oziroma njegovih članov in ne upnikov (ti imajo zgolj pravico vložiti predlog za začetek stečajnega postopka), poslovodstvo pa je tudi tisto, ki je najbolj seznanjeno s podatki o poslovanju družbe in zato tudi dolžno spremljati in zagotavljati njeno kapitalsko ustreznost (32. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - trditveno in dokazno breme - prihranki
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Trditveno in dokazno breme, da je premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje, je na tožencu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
lastninska tožba (rei vindicatio) - tožba na izročitev stvari - lastninska pravica na stvari - posest stvari - varstvo solastnika zoper solastnika - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Sodna praksa priznava sodno varstvo v okviru rei vindikacijske tožbe tudi solastniku v razmerju do drugega solastnika.
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni bistveno dejansko stanje ob vložitvi tožbe oziroma ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen, saj sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - odgovornost za požar - malomarno ravnanje
Glede na ugotovljena (in s pritožbo neizpodbita) dejstva je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pokojniku pripisati malomarnost ravnanja, ki je privedlo do požara in nastanka škode, za katero (do višine podedovanega premoženja) odgovarja toženka kot zakonita dedinja.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.
izvršilni stroški - delna poplačila - prava nevešča stranka - stroški izvršitelja
Dolžnica se zaveda možnosti delno izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova neposredno upniku. Kljub temu je očitno soglašala z delnimi poplačili izvršitelju kot neke vrste izpolnitvenemu pomočniku upnika. S tem je soglašala tudi z določenimi stroški izvršitelja. Slednjega se je ravno tako zavedala kot prava nevešča stranka. Stroškom izvršitelja bi se enostavno izognila, če bi sama neposredno izpolnjevala obveznost upniku.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011617
ZASP člen 130. ZPP člen 8.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba fonograma - dokazna ocena
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila za uporabo fonogramov pravilna.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona z nedovoljenimi izpodbojnimi razlogi.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 14.
začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - aktivna legitimacija upnika - domneva insolventnosti - čas nastopa insolventnosti - dokazovanje z izvedencem - pisno mnenje - načelo kontradiktornosti - predlog za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje insolventnosti presojati na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na dolgotrajnost predhodnega stečajnega postopka, pripojitev in glede na zatrjevano dokapitalizacijo dolžnika, je v tej zadevi potrebno insolventnost dolžnika presojati (tudi) na dan izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka.