lastninska tožba (rei vindicatio) - tožba na izročitev stvari - lastninska pravica na stvari - posest stvari - varstvo solastnika zoper solastnika - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Sodna praksa priznava sodno varstvo v okviru rei vindikacijske tožbe tudi solastniku v razmerju do drugega solastnika.
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni bistveno dejansko stanje ob vložitvi tožbe oziroma ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen, saj sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - odgovornost za požar - malomarno ravnanje
Glede na ugotovljena (in s pritožbo neizpodbita) dejstva je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pokojniku pripisati malomarnost ravnanja, ki je privedlo do požara in nastanka škode, za katero (do višine podedovanega premoženja) odgovarja toženka kot zakonita dedinja.
zamudna sodba - priznanje dejanskih trditev - pasivnost tožene stranke - domneva o priznanju dejstev
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Po prenehanju veljavnosti Memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999 in na njegovi podlagi sklenjenih licenčnih pogodb, je glede višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina, ki jo je z odločitvijo o višini tarife oziroma nadomestila za konkreten primer dolžno zapolniti sodišče. Uporaba minimalne tarife iz Pravilnika iz leta 1998 v obravnavani zadevi ni utemeljena in je za sporno obdobje potrebno določiti plačilo, ki je običajno v smislu 81. člen ZASP.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
ZIZ člen 40, 226, 226/2, 268, 272, 273, 273/1, 273/1-3. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1.
začasna odredba - motenje posesti - izročitev ključev - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - razlogi sklepa - vrste začasnih odredb - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o začasni odredbi - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
To, da sklep ne vsebuje razlogov prav o vseh trditvah tožene stranke, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak tehniko pisanja, ki omogoča relativno preglednost sodne odločbe v situaciji, ko so trditve, od katerih jih je vrsta nebistvenih, izjemno obsežne in slabo pregledne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012379
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5. ZKP-UPB3 člen 357, 357-1, 498, 498/1, 498/2, 498/3.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Po določbi prvega odstavka 498. člena ZKP se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženi spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Po drugem odstavku 498. člena ZKP poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je postopek tekel takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedenima zakonskima določbama, zato je pritožbeno zatrjevanje, da gre za nedovoljeno dopolnitev pravnomočne sodbe nepravilno, kot je nepravilna tudi navedba, da je bila izrečena obsodilna sodba. Pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje obtožbo zoper oba obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje zavrnilo na podlagi 1. točke 357. člena ZKP.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobrovernost - izpodbojna zakonska domneva - potek priposestvovalne dobe - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - poštena posest
Doba, potrebna za priposestvovanje po ODZ, je trajala trideset let. Zvezno vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem 4. 4. 1960 to dobo skrajšalo s trideset na dvajset let, vendar se to „skrajšanje“ ne nanaša na primere, ko je doba, potrebna za priposestvovanje, pričela teči in je tudi iztekla pred 6. aprilom 1941. Doba, potrebna za priposestvovanje, je v tem primeru torej trideset let.
Dobre vere pravnih prednikov tožnikov in tožnikov, ki se domneva po SPZ in se je domnevala po ZTLR in tudi po ODZ, toženka ni uspela izpodbiti.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Tožnica ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „novinar specialist“. Posledično je že iz tega razloga utemeljeno zavrnjen zahtevek za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „novinar urednik“. Tožnica bi imela pravico to zahtevati skladno s 17. členom ZDR-1 le v primeru, če pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi opravljala delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa naj bi opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog delovnega mesta "novinar urednik", zato ni upravičena do plače za to delovno mesto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00011270
ZPP člen 346, 346/1. ZDZdr člen 34, 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - nedovoljenost pritožbe
Ker je udeleženec glede zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice uspel prepričati sodišče, da niso izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa brez privolitve, je treba kot nedovoljeno zavreči njegovo pritožbo, za katero nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pojem delavca - pojem delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - navodilo za delo - koristi delodajalca
Ugotovljeno je bilo, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Delodajalec odgovarja za škodo zato, ker je opravljanje dela v delodajalčevem interesu, ne pa zato, ker bi delavcu dal neustrezne napotke za izvedbo dela ali zato, ker delavca pri delu ne bi ustrezno nadziral. Ker pa delodajalec ne odgovarja za dejanje zaradi lastne opustitve, se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti na podlagi ugotovitve, da mu ni mogoče očitati opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Zato ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dajala navodil za izvedbo dela niti ni imela nadzora nad izvedbo dela, na odločitev ne moreta vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011491
OZ člen 174, 174/1, 179, 182, 357, 357/1, 357/2, 921. ZPP člen 216.
zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - višina denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za tujo pomoč - pomoč družinskih članov - sporna višina urne postavke - zastaranje terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nastanek škode - znan obseg nepremoženjske škode - trditveno breme stranke
Laiku ni mogoče nalagati trditvenega bremena za opis utrpelih poškodb z medicinskimi izrazi.
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Dopustna je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
izterjava obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija - upravnik - pogodbena podlaga - veljavnost pogodbe - neupravičena pridobitev - odsotnost pogodbene podlage - neupravičena obogatitev - lastna sredstva - utemeljenost zahtevka po višini - stroški etažnega lastnika - delitev stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - trditveno breme stranke - posel rednega upravljanja - večina za sklenitev pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe
Aktivna legitimacija tožnice v predmetnem sporu lahko temelji na pogodbi, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, ali na plačilu stroškov iz lastnih sredstev.
Glede na odsotnost pogodbene podlage, ki bi tožnici podeljevala aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov, je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je tožnica vtoževane stroške dobaviteljem plačala iz lastnih sredstev, pravilno zaključilo, da je pravni temelj za zahtevek tožnice 197. člen OZ. Vendar pa ta ugotovitev še ne pomeni, da je njen zahtevek utemeljen tudi po višini, kot to zmotno meni v pritožbi. Zahtevek tožnice je utemeljen le toliko, kolikor je bila obogatena prav toženka kot ena izmed etažnih lastnic. Toženka pa je obogatena le toliko, kolikor stroškov odpade nanjo glede na ključ delitve.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.
pogodba o štipendiranju - izpolnitev obveznosti - podpis sporazuma - prenos pogodbe - razlaga pogodbenih določb
Cilj štipendiranja je bil, da ostane štipendist zaposlen v regiji in ta je bil dosežen, obe pravdni stranki pa sta se (v sporazumu) strinjali, da sta izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011614
OZ člen 103. ZPP člen 7, 212.
odstop od pogodbe zaradi kršitve - prenehanje pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - grožnja - nesubstanciran dokazni predlog - trditveno breme - dokaz v informativne namene
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba prenehala veljati 18. 8. 2011, kar pa na terjatev tožeče stranke ne vpliva, saj so bili vsi vtoževani računi izdani še v času njenega trajanja. Eden od računov pa je bil izdan na podlagi posebne ponudbe tožeče stranke z dne 5. 9. 2011, ki jo je tožena stranka sprejela z dopisom z dne 8. 9. 2011, zato tudi na ta vtoževani račun dejstvo odstopa od pogodbe ne vpliva. Takega dejanskega stanja pritožnica konkretizirano ne izpodbija. Glede na to pa so nerelevantne vse pritožbene trditve tožene stranke, kjer pojasnjuje, zakaj se je odločila za odpoved pogodbe.
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v postopku ni pojasnila niti kdo, niti kdaj, niti glede katerih računov naj bi izsiljeval toženo stranko. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi dala konkretne trditve v zvezi s kršitvami in razlogi za odstop od pogodbe, tega pa ne zatrjuje niti pritožnica. Da bi samo dejstvo odpovedi pogodbe nakazovalo na obstoj določenih kršitev, pa se višje sodišče ne strinja.
Sodišče ni navedlo, da zaslišanje ni potrebno, temveč, da izpovedba priče ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev stranke. Če stranka ne izpolni svojega trditvenega bremena, tudi sodišče ni dolžno izvajati dokaznega postopka. Informativni dokazi so v pravdnem postopku dovoljeni le izjemoma.