sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Po prenehanju veljavnosti Memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999 in na njegovi podlagi sklenjenih licenčnih pogodb, je glede višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina, ki jo je z odločitvijo o višini tarife oziroma nadomestila za konkreten primer dolžno zapolniti sodišče. Uporaba minimalne tarife iz Pravilnika iz leta 1998 v obravnavani zadevi ni utemeljena in je za sporno obdobje potrebno določiti plačilo, ki je običajno v smislu 81. člen ZASP.
lastninska tožba (rei vindicatio) - tožba na izročitev stvari - lastninska pravica na stvari - posest stvari - varstvo solastnika zoper solastnika - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Sodna praksa priznava sodno varstvo v okviru rei vindikacijske tožbe tudi solastniku v razmerju do drugega solastnika.
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni bistveno dejansko stanje ob vložitvi tožbe oziroma ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen, saj sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.
Splošni pogoji, veljavni v letu 2006, ko se je sklepala pogodba o opravljanju storitev elektronskega bančništva in vsi kasnejši Splošni pogoji, tudi zadnje veljavni pred škodnim dogodkom iz leta 2011, so vsebovali enako določilo o nujnosti odstranitve pametne kartice iz čitalca, tako da se po stališču pritožbenega sodišča po več letih veljavnosti Splošnih pogojev z enako vsebino glede obveznosti tožeče stranke, ne more več uspešno sklicevati na pojasnilno dolžnost prvotožene stranke glede posledic opustitve teh dolžnosti, pri čemer je bistveno to, da se tudi od tožeče stranke kot gospodarskega subjekta skladno z določbo 6. člena OZ zahteva večja skrbnost pri poslovanju in ne zgolj od prvotožene stranke. Slednje pomeni, da se po več letih enakih obveznosti, ni mogoče uspešno sklicevati na opustitev pojasnilne dolžnosti prvotožene stranke kot temelj za njeno odškodninsko odgovornost. Finančne transakcije, ki jih je izvajala delavka tožeče stranke so finančne transakcije tožeče stranke, ki kot pravna oseba res lahko posle opravlja le s pomočjo aktivnosti fizičnih oseb, vendar se skrbnost pri izvajanju opravil presoja po načelu , ki velja za tožečo stranko kot pravno osebo.
Pri sporni transakciji je šlo za dvig gotovine in s tem je bil ugotovljen namen transakcije, po 21. členu ZPPDFT pa je drugotožena stranka že razpolagala z vsemi podatki, kot so za gotovinsko transakcijo predpisani v 83. členu ZPPDFT in kakšnega drugega pregleda ni bila dolžna opraviti. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je v času škodnega dogodka pri drugotoženi stranki masovno poslovalo z pologi in dvigi gotovine, pa je seveda neutemeljen pritožbeni očitek, da bi drugotožena stranka morala šteti, da gre za neobičajno transakcijo po 22.a. členu ZPPDFT.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - nemoralna pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje ničnosti - zainteresirana oseba - res iudicata
V skladu z 92. členom OZ se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00011270
ZPP člen 346, 346/1. ZDZdr člen 34, 39, 39/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - nedovoljenost pritožbe
Ker je udeleženec glede zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice uspel prepričati sodišče, da niso izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa brez privolitve, je treba kot nedovoljeno zavreči njegovo pritožbo, za katero nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobrovernost - izpodbojna zakonska domneva - potek priposestvovalne dobe - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - poštena posest
Doba, potrebna za priposestvovanje po ODZ, je trajala trideset let. Zvezno vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem 4. 4. 1960 to dobo skrajšalo s trideset na dvajset let, vendar se to „skrajšanje“ ne nanaša na primere, ko je doba, potrebna za priposestvovanje, pričela teči in je tudi iztekla pred 6. aprilom 1941. Doba, potrebna za priposestvovanje, je v tem primeru torej trideset let.
Dobre vere pravnih prednikov tožnikov in tožnikov, ki se domneva po SPZ in se je domnevala po ZTLR in tudi po ODZ, toženka ni uspela izpodbiti.
ZIZ člen 40, 226, 226/2, 268, 272, 273, 273/1, 273/1-3. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1.
začasna odredba - motenje posesti - izročitev ključev - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - razlogi sklepa - vrste začasnih odredb - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o začasni odredbi - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
To, da sklep ne vsebuje razlogov prav o vseh trditvah tožene stranke, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak tehniko pisanja, ki omogoča relativno preglednost sodne odločbe v situaciji, ko so trditve, od katerih jih je vrsta nebistvenih, izjemno obsežne in slabo pregledne.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
zamudna sodba - priznanje dejanskih trditev - pasivnost tožene stranke - domneva o priznanju dejstev
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011617
ZASP člen 130. ZPP člen 8.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba fonograma - dokazna ocena
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila za uporabo fonogramov pravilna.
krog upravičencev do pritožbe - dopolnitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Drugi odstavek 369. člena ZKP določa, da, če se je zoper sodbo pritožil obsojenec ali kdo iz drugega odstavka 367. člena tega zakona, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka, jo sodišče zavrže. 5. točka prvega odstavka 369. člena ZKP pa določa, da mora pritožba obsegati na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov - posest nepremičnine - nastop posesti nepremičnine - dobra vera - priposestvovalna doba - trajanje priposestvovanja - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - lastniška posest - dobroverna in zakonita posest
Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, od kdaj je tožnik posedoval in užival posamezno nepremičnino v prepričanju, da je njegova last, in na podlagi česa je bil lahko prepričan, da obe parceli predstavljata njegovo lastnino (dobroverna posest), prav tako v obrazložitvi sodbe ni ugotovitev, kdaj naj bi se priposestvovalna doba za posamezno od parcel iztekla.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3. ZFPPIPP člen 340, 342, 342/5, 342/5-4. ZIZ člen 193. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Kupec z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku izvorno (originarno) pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, s tem pa preneha lastninska pravica prejšnjih imetnikov lastninske pravice na nepremičnini, pri čemer dejstvo, ali je bil kupec nepremičnine v stečajnem postopku ob nakupu dobroveren ali ne, ni odločilno.
Ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa v stečajnem postopku od stečajnega dolžnika, ima prednost slednja.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - odgovornost za požar - malomarno ravnanje
Glede na ugotovljena (in s pritožbo neizpodbita) dejstva je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pokojniku pripisati malomarnost ravnanja, ki je privedlo do požara in nastanka škode, za katero (do višine podedovanega premoženja) odgovarja toženka kot zakonita dedinja.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 14.
začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - aktivna legitimacija upnika - domneva insolventnosti - čas nastopa insolventnosti - dokazovanje z izvedencem - pisno mnenje - načelo kontradiktornosti - predlog za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje insolventnosti presojati na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na dolgotrajnost predhodnega stečajnega postopka, pripojitev in glede na zatrjevano dokapitalizacijo dolžnika, je v tej zadevi potrebno insolventnost dolžnika presojati (tudi) na dan izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Določba četrtega odstavka 367. člena ZKP zamejuje oškodovančevo pravico do pritožbe zoper sodbo in kot sicer pravilno povzema prvo sodišče, določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Pri tem pa sodišče prve stopnje spregleda, da nima opraviti s pritožbo zoper sodbo pač pa s pritožbo pooblaščenke oškodovancev zoper sklep o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe. Specialne procesne določbe, ki se nanašajo na pritožbo zoper sklep, so zajete v 3. točki XXIII. poglavja ZKP. Tako prvi odstavek 399. člena ZKP oškodovancu pri pritožbi zoper sklep širi upravičenja, saj predpisuje, da se zoper sklepe preiskovalnega sodišča in zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe.