Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.
zamudna sodba - priznanje dejanskih trditev - pasivnost tožene stranke - domneva o priznanju dejstev
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
ZVPNPP člen 3, 13. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37b, 37c, 37č. OZ člen 49, 131, 458, 459. ZMV člen 13. ZPP člen 7, 212.
prodaja rabljenega osebnega avtomobila - tržna cena vozila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - emisije toplogrednih plinov - goljufija (prevara) - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - homologacija vozil - izpust škodljivih snovi - stvarna napaka - odgovornost prodajalca in proizvajalca - nepoštena poslovna praksa - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi strahu - pozitiven pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme - izvedenec avtomobilske stroke
Vgradnja programske opreme, ki je pri testnem (laboratorijskem) preizkusu, kot podlagi za homologacijo in opredelitev lastnosti vozila, optimizirala izpuste dušikovega oksida (NOx), je nepoštena poslovna praksa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00011602
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 27, 28, 29, 30, 31, 32. URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZPP člen 182, 182/3, 189, 189/3.
kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - upravna pogodba - exceptio illegalis
Ker Uredba ES 1083/2006 ne ureja razmerja med državo članico in prejemnikom evropskih sredstev, tudi ne določa obveznosti prejemnika sredstev, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti plača oziroma vrne (niti EU niti državi) znesek finančnega popravka; prav tako ne določa postopka, v katerem bi slednji to moral storiti. Člen 98. Uredbe ES 1083/2006, ki nalaga državam članicam odgovornost za preiskovanje nepravilnosti pri izvajanju ali nadzoru projektov in jim tudi nalaga obveznost, da izvedejo potrebne finančne popravke, predstavlja le napotilo državi članici, da na sistemski ravni uredi načine in postopke, na podlagi katerih bo izvajala nadzor nad izvajanjem postopkov javnega naročanja in porabo kohezijskih sredstev, ter pooblastilo državi članici, da določi merila za uveljavljanje finančnih popravkov.
Za to, da se prejemniku naloži povrnitev sredstev t.i. finančnih popravkov v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ne obstaja zakonska pravna podlaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Tožnica ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „novinar specialist“. Posledično je že iz tega razloga utemeljeno zavrnjen zahtevek za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „novinar urednik“. Tožnica bi imela pravico to zahtevati skladno s 17. členom ZDR-1 le v primeru, če pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi opravljala delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa naj bi opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog delovnega mesta "novinar urednik", zato ni upravičena do plače za to delovno mesto.
Splošni pogoji, veljavni v letu 2006, ko se je sklepala pogodba o opravljanju storitev elektronskega bančništva in vsi kasnejši Splošni pogoji, tudi zadnje veljavni pred škodnim dogodkom iz leta 2011, so vsebovali enako določilo o nujnosti odstranitve pametne kartice iz čitalca, tako da se po stališču pritožbenega sodišča po več letih veljavnosti Splošnih pogojev z enako vsebino glede obveznosti tožeče stranke, ne more več uspešno sklicevati na pojasnilno dolžnost prvotožene stranke glede posledic opustitve teh dolžnosti, pri čemer je bistveno to, da se tudi od tožeče stranke kot gospodarskega subjekta skladno z določbo 6. člena OZ zahteva večja skrbnost pri poslovanju in ne zgolj od prvotožene stranke. Slednje pomeni, da se po več letih enakih obveznosti, ni mogoče uspešno sklicevati na opustitev pojasnilne dolžnosti prvotožene stranke kot temelj za njeno odškodninsko odgovornost. Finančne transakcije, ki jih je izvajala delavka tožeče stranke so finančne transakcije tožeče stranke, ki kot pravna oseba res lahko posle opravlja le s pomočjo aktivnosti fizičnih oseb, vendar se skrbnost pri izvajanju opravil presoja po načelu , ki velja za tožečo stranko kot pravno osebo.
Pri sporni transakciji je šlo za dvig gotovine in s tem je bil ugotovljen namen transakcije, po 21. členu ZPPDFT pa je drugotožena stranka že razpolagala z vsemi podatki, kot so za gotovinsko transakcijo predpisani v 83. členu ZPPDFT in kakšnega drugega pregleda ni bila dolžna opraviti. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je v času škodnega dogodka pri drugotoženi stranki masovno poslovalo z pologi in dvigi gotovine, pa je seveda neutemeljen pritožbeni očitek, da bi drugotožena stranka morala šteti, da gre za neobičajno transakcijo po 22.a. členu ZPPDFT.
ZIZ člen 40, 226, 226/2, 268, 272, 273, 273/1, 273/1-3. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1.
začasna odredba - motenje posesti - izročitev ključev - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - razlogi sklepa - vrste začasnih odredb - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o začasni odredbi - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
To, da sklep ne vsebuje razlogov prav o vseh trditvah tožene stranke, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak tehniko pisanja, ki omogoča relativno preglednost sodne odločbe v situaciji, ko so trditve, od katerih jih je vrsta nebistvenih, izjemno obsežne in slabo pregledne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1, 427, 434, 435. ZPP člen 115, 153, 240, 244, 256. ZVPot člen 37a, 37a/1.
zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz - posredni dokaz - odsotnost z naroka - preložitev naroka - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - prodajna pogodba - obvestilo o napaki
Izpovedba priče bi bila le posreden dokaz (o vsebini korespondence), medtem ko je imel toženec možnost predložiti neposreden dokaz, tj. e-mail korespondenco sámo. Toženec ni pojasnil, zakaj ne predlaga neposrednega dokaza, zato je bil predlog za izvedbo posrednega dokaza pravilno zavrnjen.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobrovernost - izpodbojna zakonska domneva - potek priposestvovalne dobe - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - poštena posest
Doba, potrebna za priposestvovanje po ODZ, je trajala trideset let. Zvezno vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem 4. 4. 1960 to dobo skrajšalo s trideset na dvajset let, vendar se to „skrajšanje“ ne nanaša na primere, ko je doba, potrebna za priposestvovanje, pričela teči in je tudi iztekla pred 6. aprilom 1941. Doba, potrebna za priposestvovanje, je v tem primeru torej trideset let.
Dobre vere pravnih prednikov tožnikov in tožnikov, ki se domneva po SPZ in se je domnevala po ZTLR in tudi po ODZ, toženka ni uspela izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - nemoralna pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje ničnosti - zainteresirana oseba - res iudicata
V skladu z 92. členom OZ se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
ZD člen 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 11.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje - višina deleža na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu
V sodni praksi je upoštevana domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita. Vendar pa je možno dokazati nasprotno.