Ker je upnik prijavil terjatev v skladu s 60. členom ZFPPIPP, njegova prijava pa se nanaša na terjatev, ki je oživela zato, ker je v stečajno maso vrnil korist, ki jo je imel zaradi dolžnikovega dejanja, ki je v stečajnem postopku izpodbojno, se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da ne gre za prijavo terjatve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 59. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012476
OZ člen 3, 5, 6, 6/1, 6/2, 8, 39, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 112, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZBan-1 člen 155.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - predvidljivost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - causa credendi - oderuška pogodba - sklenitvena faza pogodbe - pravica in dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - načelo vestnosti in poštenja - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasni pogodbeni pogoji - delna ničnost pogodbe - spremenjene okoliščine
Sklenitev kreditne pogodbe v valuti, ki ni valuta, v kateri prejema dohodke, za kreditojemalca nedvomno predstavlja tveganje. Prevzem takšnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero sam po sebi ni nedopusten, čeprav bi bilo tveganje za potrošnika precejšnje in neobvladljivo. Bistveno pa je, da je tveganje prevzeto na podlagi poštenih in odprtih pogajanj ter kot posledica informirane odločitve.
Dogovor o valuti vračila je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistven del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja že iz splošne informacijske obveznosti, ki v predpogodbeni fazi zavezuje vse poslovne subjekte in izvira iz načela vestnosti in poštenja. To načelo od banke, ki na trgu profesionalno opravlja storitve na finančnem področju, zahteva, da z nasprotno stranko deli informacije, ki so pomembne za sklenitev posla, vključno s tveganji, ki jih prinaša. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij in je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se svoje pojasnilne dolžnosti ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje dejstvo, da je tožena stranka tožnikoma predočila, da lahko pride do spremembe tečaja in spremembe obroka. Prav tako ne zadostuje dejstvo, da ni posebej poudarjala prednosti kredita v tuji valuti in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Tožena stranka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti v domači valuti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. To velja toliko bolj, ker je tožena stranka kredite v tuji valuti sama ocenjevala za bolj tvegane in zato zahtevala višjo kreditno sposobnost, poleg tega pa je primerjava obrestnih mer in anuitet ob sklenitvi pogodbe vzbujala vtis, da je kredit v tuji valuti ugodnejši od kredita v domači valuti, zato je lahko pričakovala, da bo povprečni potrošnik, če ne bo primerno seznanjen z mogočimi negativnimi posledicami valutnega tveganja, izbral kredit v tuji valuti.
Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja zadostna dejanska podlaga za sklep, da je pritožnica onemogočila izvedbo DNK analize, jo je pa treba opraviti za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Zgoraj ugotovljeno kršitev postopka lahko pritožbeno sodišča odpravi samo oziroma lahko samo popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, zato je postavilo izvedenca, mu naložilo, da opravi ločen odvzem biološkega materiala ter odgovori na vprašanje, ali je tožnik oče prvega toženca.
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica. Zanesljivost te znanstvene metode pa je izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma.
izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk osumljencu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - položaj obdolženca
Glede na takšno procesno situacijo bo šele v nadaljevanju kazenskega postopka, potem, ko bo S. S. poučena v skladu z določbami 236. člena ZKP izjavila, ali bo uveljavljala pravno dobroto, da zoper moža ne priča oziroma v primeru pričanja na podlagi vsebine njene izpovedbe mogoče odločiti, ali se sme sodna odločba opirati na njen zagovor kot osumljenke v fazi preiskave. Odločitev o tem, ali gre za dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa in posledično, v skladu z dokritno sadežev zastrupljenega drevesa ravnati enako tudi glede vseh dokazov, ki izvirajo oziroma so pridobljeni na podlagi njenega zagovora, bo torej mogoče sprejeti v nadaljevanju kazenskega postopka.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki odpoveduje (v trenutku odpovedi) neobstoječe delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena sedaj veljavnega ZDR-1) in da zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR (tretjega odstavka 200. člena ZDR-1).
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011905
OZ člen 50, 50/1, 55, 55/1, 86, 86/1, 92, 93. ZZZDR člen 62. ZN člen 47, 47-1.
ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisa
Po 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla.
Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe - sklepčnost tožbe - tožbena podlaga - dokazi - sistem afirmativne litiskontestacije - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - pisni opomin - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - kršitev najemne pogodbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - lastna sredstva - izpodbijanje zamudne sodbe - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za stanovanje in ker toženec zanj dolguje plačilo najemnine in stroškov, ki jih tudi po prejemu opomina, ki je vseboval opozorilo in rok odprave odpovednega razloga, ni poravnal v predvidenem 15 – dnevnem roku, je zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014085
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. OZ člen 165, 246, 299.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - dejanska škoda - misija
Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni - tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru, kadar se iz poslovnega razloga odpoveduje pogodba o zaposlitvi invalidu, se uporablja določba petega odstavka 91. člena ZDR-1. Namen te določbe je varstvo delovnopravnega položaja delavca v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe. Delodajalca omejuje oziroma, mu preprečuje ponudbo zaposlitve na bistveno manj zahtevnih delovnih mestih, saj mora biti vrsta in raven izobrazbe na ponujenem delovnem mestu enaka kot se je zahtevala na delavčevem prejšnjem delovnem mestu (za katerega se delavcu pogodba o zaposlitvi odpoveduje).
Za invalida velja še dodatno varstvo, saj mora biti pri zagotavljanju dela invalidu glede na pravice iz invalidskega zavarovanja izpolnjen še dodatni pogoj, da novo delovno mesto ustreza preostali delovni zmožnosti invalida.
sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo na podlagi kriterijev, ki jih zakon našteva v petem odstavku 11. člena ZST-1.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
načelo sorazmernosti - izvršba na nepremičnine - ugovor zastaranja - novo izvršilno sredstvo - pobotni ugovor - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - pravica do lastnine - terjatev - pravno varstvo
Glede uveljavljanja načela sorazmernosti sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, na predlog upnika, do konca izvršilnega postopka, dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetnih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmetih. V tej fazi postopka še niti nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost predlaganih sredstev in predmetov izvršbe v primerjavi z višino terjatve (3. člen ZIZ), dolžno pa je paziti na dovoljenost predlaganih sredstev in predmetov (30. in 32. člen ZIZ) in na izvzetja oziroma omejitve izvršbe, predvidene v ZIZ. Upnik pa pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Primer Vaskrsić, na katerega se sklicuje dolžnik, ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi, po mnenju višjega sodišča, še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen - dodatno sredstvo izvršbe
Pri kaznovanju po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ gre torej za poskus vplivati na voljo dolžnika, naj opravi dejanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika. Kazen je tako v tem primeru sredstvo za zagotavljanje izvršbe. Njen cilj je omogočiti upniku, da v izvršilnem postopku pride do poplačila svoje terjatve. Kljub uporabi pojma „kazen“ ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - zakonito dedovanje - pravnomočni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - dedni dogovor - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža
Sodišče je pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju vezano na pravnomočni sklep o dedovanju. Ker pa so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor, s katerim so svoje dedne deleže odstopili v korist zapustnikove vdove, je treba presoditi, kakšna je bila tedaj njihova volja glede pozneje najdenega premoženja.
Dedna izjava o odstopu dednega deleža se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustnikovo premoženje, za katerega dediči ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od dedičev zahtevalo nove dedne izjave
preživnina - tožba za zvišanje preživnine - tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Sodišče prve stopnje v skladu s četrtim in petim odstavkom 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 634. členom ZGD-1 pravilno ni presojalo le pomena pravice in verjetnosti uspeha udeleženca s tožbo, ampak je opravilo tehtanje s škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam. To nujno zahteva širšo obravnavo zadeve od parcialne obravnave posameznih pravic udeleženca.Ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register .
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ponovna prijava priznane ločitvene pravice - pravnomočen sklep - sklep o napotitvi upnika na pravdo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Smiselno to pravilo v obravnavanem postopku osebnega stečaja pomeni, da bi moralo sodišče, potem ko bi dobilo obvestilo upraviteljice, da je upnik ponovno prijavil ločitveno pravico na predmetih, na katerih mu je bila (na podlagi predhodno podane prijave) že s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic že priznana ločitvena pravica, prijavo upnika zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016731
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6. OZ člen 39, 86, 119, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
ničnost kreditne pogodbe - ničnostni razlogi - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - namenski kredit - potrošniški kredit - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - dopustna podlaga - tuja valuta - spremembe valutnih tečajev - tečajne razlike - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kreditna tveganja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaboverni hipotekarni upnik - predvidljivost posledice - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - spremenjene okoliščine - konverzija terjatev
Bistvo tožbenih in pritožbenih navedb je očitek toženi stranki, da tožnikov kljub vedenju, da se bo tečaj gibal v njuno škodo, ni obvestila o visokem tveganju, ki ga prevzemata s sklenitvijo pogodbe, kar se sedaj kaže v nesorazmernih premoženjskih izgubah na njuni strani in velikih dobičkih na strani tožene stranke. Vsebinsko je te navedbe mogoče strniti v očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in nepošteni pogodbeni vsebini.
Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožena stranka je bila v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti.
Glede drugega sklopa gre za vsaj pomanjkljivo ocenjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z informacijami v zvezi s pričakovanim gibanjem tečaja, ki bi jih morala posredovati tožnikoma.
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih tako ni, ali je tožena stranka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki sta ga tožnika prevzela, dolgoročno ne bo realiziralo v njuno korist, da je torej verjetnost zanju negativnega gibanja tečaja pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja.
Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, bo to odprlo vrata presoji poštenosti valutne klavzule kot glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo bo moralo opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe