Sodišče prve stopnje v skladu s četrtim in petim odstavkom 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 634. členom ZGD-1 pravilno ni presojalo le pomena pravice in verjetnosti uspeha udeleženca s tožbo, ampak je opravilo tehtanje s škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam. To nujno zahteva širšo obravnavo zadeve od parcialne obravnave posameznih pravic udeleženca.Ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register .
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - smrt stranke med pritožbenim postopkom - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dediči stranke - preklic pooblastila pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je imelo v izvedenih dokazih dovolj podlage za ugotovitev, da je prisoten tudi tožnikov nekoliko nižji prispevek k pridobitvi skupnega premoženja, ki pa vendarle ni tako minimalen, kot skuša prikazati pritožba (zgolj 5%).
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Navkljub temu, da je tožnik dokazano kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s čiščenjem vozila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ODZ paragraf 316, 1460. SPZ člen 266. ZTLR člen 71.
osebna služnost stanovanja - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - volilo - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - uporaba prava - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje in pravična posest po odz - posest nepremičnine - pravni naslov za posest - dejanska oblast nad stvarjo - detentor - družinska skupnost - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
ZTLR v določilu 71. člena določa, da kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Ker je šele z odselitvijo zapustnika leta 1987 družinska skupnost razpadla, sta tožnika šele tedaj lahko nastopila posest nepremičnin.
Ker SPZ priposestvovanja osebne služnosti ne ureja, prav tako ne ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka pravilno presojalo po določilih ODZ.
ODZ glede priposestvovanja stvarnih in osebnih služnosti v paragrafu 1460 kot pogoje priposestvovanja določa pravično, pošteno in pristno posest, ki je trajala ves po zakonu določeni čas. Posest je pravična, če se opira na veljaven pravni naslov, to je pravni temelj, ki je sposoben za pridobitev (paragraf 316 ODZ). Z načelnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodišča z 4. 4. 1960 je bilo uveljavljeno pravilo, da znaša priposestvovalna doba za nepremičnine 20 let.
Tožnika zatrjevanega pravnega naslova - obstoja ustnega dogovora z očetom zapustnikom nista izkazala. Zgolj dalj časa trajajoče uporabljanje oziroma uživanje nepremičnin še ne pomeni priposestvovanja in s tem pridobitve osebne služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011961
ZPSPP člen 14, 15, 17. OZ člen 190, 190/1, 336, 346, 416. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - vlaganja v poslovni prostor - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravica do povračila stroškov - ureditev poslovnih prostorov - gostinska dejavnost - adaptacija - pogodbeni namen - trditveno in dokazno breme - zastaranje tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija - prehod koristi - čas prehoda koristi - izguba posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti opreme - pobot
Ob tem, ko izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh (z vidika uporabljene pravne podlage) odločilnih dejstvih, utegne spregled kakšnih trditev pravdne stranke sicer predstavljati kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa mora biti v pritožbi konkretno (in ne s povsem posplošenim sklicevanjem na nedefinirane predhodne vloge v postopku) uveljavljana.
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do vseh trditev ni opredelilo predstavlja uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). To od pritožnika terja konkretizirano in obrazloženo uveljavljanje kršitve. Pritožnica bi torej morala določno navesti, na katera vlaganja se nanaša njen ugovor, da so bila dela, ki so bila opravljena po letu 1981, opravljena samoiniciativno in brez njene vrednosti, in kako to vpliva na višino terjatve tožeče stranke. Ker je pritožbeni očitek posplošen, višje sodišče natančnejšega preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu ne more opraviti.
Čeprav sta najemnika prevzela najemodajalkino obveznost urediti poslovni prostor v takšno stanje, da ga bo mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo, pritožbeno sodišče (tako kot sodišče prve stopnje) ne najde ničesar, kar bi kazalo na to, da sta se hkrati zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase tudi v stroškovnem smislu.
V skladu z določbo 17. člena ZPSPP bi imela najemnika pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njuno breme, saj med pogodbeniki od zakonske ureditve drugačen dogovor o tem, kateri krije stroške popravil, ni bil sklenjen.
Tožena stranka je bila zato, ker sta najemnika namesto nje izvršila prenovo in izboljšave poslovnega prostora, nedvomno obogatena, najemnika prikrajšana, prehod premoženja pa nima podlage v pravnem poslu ali v zakonu. Zato je tožena stranka dolžna nadomestiti vrednost dosežene koristi oziroma povrniti neamortizirani del koristnih vlaganj (prvi odstavek 190. člena OZ).
V primeru, ko le eden od zakoncev uveljavlja njuno kolektivno terjatev iz naslova skupnega premoženja, ni nujno sodelovanje obeh zakoncev v postopku.
Za začetek teka zastaranja zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je ključen trenutek prehoda koristi s prikrajšane osebe (torej vlagatelja, v tem primeru bivših najemnikov) na obogateno osebo (v tem primeru lastnico, torej toženo stranko), saj je prehod koristi predpostavka za uveljavljanje zahtevka na tej podlagi.
šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - pravica do združevanja - pravica do duševne integritete - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - nastanek škodne posledice - duševne bolečine
Zaradi kršitve osebnostnih pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Poseg v osebnostne pravice sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda, predstavlja pa lahko pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena. To, da je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje v obdobju od 17. 11. 2010 do 7. 12. 2010 izrabil posebni dodatni dopust v trajanju 21 dni, ne pomeni, da ne more biti upravičen do vtoževane odškodnine za 25 neizkoriščenih dni tedenskega počitka v času misije od 24. 8. 2010 do 31. 3. 2011. Prav tako ni možno slediti pritožbeni navedbi, da je že v sami tožnikovi plači, ki je za čas napotitve v mirovne sile določena na mesečni ravni celo v pavšalnem neto znesku, zajeto tudi plačilo za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
obseg zapuščine - predmet dedovanja - denarna sredstva na bančnem računu
Med dedičema je spor o obsegu zapuščine, zato je izpodbijana odločitev (izdaja sklepa o dedovanju) preuranjena. V novem postopku bo treba ugotoviti obseg denarnih sredstev zapustnika na dan smrti in tudi, kateri dvigi denarnih sredstev iz bančnega računa do tega obdobja niso bili namenjeni kritju potreb zapustnika in so zato del zapuščine.
plačilo razlike plače - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neenaka obravnava - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožena stranka tožnici evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu odredila takoj zatem, ko je prejela tožničin poziv na izpolnitev zahtevkov iz delovnega razmerja, da je bilo takšno navodilo dano le tožnici, čeprav so se študija udeleževali tudi drugi sodelavci, in da tožena stranka tožnici ni odredila le vodenja oziroma, beleženja prisotnosti na delu, temveč sprotno javljanje prihodov in odhodov na delo neposredno tajnici direktorja preko elektronske pošte, odredbo glede javljanja prisotnosti na delovnem mestu utemeljeno opredelilo kot ravnanje trpinčenja na delovnem mestu.
ugotovitev lastninske pravice - obstoj pravde - stranski intervenient - sosporniški intervenient - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverni pridobitelj - singularni pravni naslednik - učinek pravnomočne sodbe - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo neposredno učinkovala tudi proti osebi, ki je stvar oz. pravico pridobila med pravdo, tj. proti singularnemu pravnemu nasledniku toženca. To sicer ne velja, če bi pridobitelj po pravilih stvarnega prava med tem že postal lastnik; predvsem glede nepremičnin je tu bistveno načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar pa je treba poudariti, da je bil P. F. v pravdi med tožnikom in J. F. stranski intervenient na strani toženca in kot tak je bil v položaju sosporniškega intervenienta, saj se je sodba neposredno nanašala nanj kot na pridobitelja. Kakršnokoli sklicevanje na dobroverno pridobitev po načelu zaupanja v zemljiško knjigo je bilo zato že na prvi pogled izključeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016731
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6. OZ člen 39, 86, 119, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
ničnost kreditne pogodbe - ničnostni razlogi - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - namenski kredit - potrošniški kredit - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - dopustna podlaga - tuja valuta - spremembe valutnih tečajev - tečajne razlike - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kreditna tveganja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaboverni hipotekarni upnik - predvidljivost posledice - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - spremenjene okoliščine - konverzija terjatev
Bistvo tožbenih in pritožbenih navedb je očitek toženi stranki, da tožnikov kljub vedenju, da se bo tečaj gibal v njuno škodo, ni obvestila o visokem tveganju, ki ga prevzemata s sklenitvijo pogodbe, kar se sedaj kaže v nesorazmernih premoženjskih izgubah na njuni strani in velikih dobičkih na strani tožene stranke. Vsebinsko je te navedbe mogoče strniti v očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in nepošteni pogodbeni vsebini.
Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožena stranka je bila v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti.
Glede drugega sklopa gre za vsaj pomanjkljivo ocenjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z informacijami v zvezi s pričakovanim gibanjem tečaja, ki bi jih morala posredovati tožnikoma.
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih tako ni, ali je tožena stranka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki sta ga tožnika prevzela, dolgoročno ne bo realiziralo v njuno korist, da je torej verjetnost zanju negativnega gibanja tečaja pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja.
Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, bo to odprlo vrata presoji poštenosti valutne klavzule kot glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo bo moralo opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe
poledenela pot - padec na ledeni poti - vzdrževanje javnih površin - zimske razmere - soodgovornost za škodo - nezadostna skrbnost oškodovanca - pravična denarna odškodnina
V januarju, ko je tema, ni nepričakovano, da je pot poledenela. Po 171. členu OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode, pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo prispevek tožnice na 40 %. Višji soprispevek ni mogoč. Tožena stranka namreč prezre, da ves čas postopka trdi, da njen zavarovanec ni bil dolžan posipati poti oziroma skrbeti za vzdrževanje poti na pokopališču v zimskem času. Enako meni, da v primeru opustitve posipanja, ni dolžan postaviti table. Ne gre za opustitev pregleda stanja na povezalnih poteh; tožena stranka meni, da to sploh ni bila njena dolžnost, zato ni mogoče tožnici pripisati večjega deleža kot je 40 %. Zato je delež tožene stranke večji kot delež sokrivde tožnice.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7, 8, 105a, 105a/1, 337.
sodna taksa za redni postopek - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - sprememba premoženjskega stanja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbena novota - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sprememba tožbe
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.
Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012476
OZ člen 3, 5, 6, 6/1, 6/2, 8, 39, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 112, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZBan-1 člen 155.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - predvidljivost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - causa credendi - oderuška pogodba - sklenitvena faza pogodbe - pravica in dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - načelo vestnosti in poštenja - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasni pogodbeni pogoji - delna ničnost pogodbe - spremenjene okoliščine
Sklenitev kreditne pogodbe v valuti, ki ni valuta, v kateri prejema dohodke, za kreditojemalca nedvomno predstavlja tveganje. Prevzem takšnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero sam po sebi ni nedopusten, čeprav bi bilo tveganje za potrošnika precejšnje in neobvladljivo. Bistveno pa je, da je tveganje prevzeto na podlagi poštenih in odprtih pogajanj ter kot posledica informirane odločitve.
Dogovor o valuti vračila je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistven del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja že iz splošne informacijske obveznosti, ki v predpogodbeni fazi zavezuje vse poslovne subjekte in izvira iz načela vestnosti in poštenja. To načelo od banke, ki na trgu profesionalno opravlja storitve na finančnem področju, zahteva, da z nasprotno stranko deli informacije, ki so pomembne za sklenitev posla, vključno s tveganji, ki jih prinaša. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij in je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se svoje pojasnilne dolžnosti ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje dejstvo, da je tožena stranka tožnikoma predočila, da lahko pride do spremembe tečaja in spremembe obroka. Prav tako ne zadostuje dejstvo, da ni posebej poudarjala prednosti kredita v tuji valuti in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Tožena stranka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti v domači valuti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. To velja toliko bolj, ker je tožena stranka kredite v tuji valuti sama ocenjevala za bolj tvegane in zato zahtevala višjo kreditno sposobnost, poleg tega pa je primerjava obrestnih mer in anuitet ob sklenitvi pogodbe vzbujala vtis, da je kredit v tuji valuti ugodnejši od kredita v domači valuti, zato je lahko pričakovala, da bo povprečni potrošnik, če ne bo primerno seznanjen z mogočimi negativnimi posledicami valutnega tveganja, izbral kredit v tuji valuti.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo na podlagi kriterijev, ki jih zakon našteva v petem odstavku 11. člena ZST-1.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - pravica do plačila - trditveno in dokazno breme
Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, pri kateri ima podjemnikova obveznost značilnosti obligacije rezultata. Navedeno pomeni, da je podjemnik do plačila upravičen šele, ko v celoti in pravilno doseže rezultat - izpolni svojo obveznost.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ponovna prijava priznane ločitvene pravice - pravnomočen sklep - sklep o napotitvi upnika na pravdo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Smiselno to pravilo v obravnavanem postopku osebnega stečaja pomeni, da bi moralo sodišče, potem ko bi dobilo obvestilo upraviteljice, da je upnik ponovno prijavil ločitveno pravico na predmetih, na katerih mu je bila (na podlagi predhodno podane prijave) že s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic že priznana ločitvena pravica, prijavo upnika zavreči.
ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - meje preizkusa po uradni dolžnosti - zapadlost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - cesija terjatve - dokaz prehoda obveznosti
Pritožnik (dolžnik) navaja, da neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ni izvršilni naslov, ker terjatev ni zapadla. S tem v zvezi zatrjuje ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar neutemeljeno. V ta ugovorni razlog namreč uvrščamo tiste listine, ki sploh ne morejo biti izvršilni naslovi (ker jim torej ta lastnost ni podeljena z zakonom, ker jih je izdal nepristojen organ ali ker ne vsebujejo zakonsko določene vsebine - na primer soglasja dolžnika za neposredno izvršljivost; 17. člen ZIZ), ali pa listine, ki sicer po zakonu imajo moč izvršilnega naslova, vendar nimajo vseh sestavin, ki so potrebne, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo (primerjaj 21. člen ZIZ, zlasti njegov prvi odstavek).
Ob odločanju o ugovoru ZIZ sodišču uradnega preizkusa obstoja tega (sicer impugnacijskega) ugovornega razloga več ne nalaga (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Kar je končno jasno, saj potem ko dolžnik postane stranka postopka, je na njemu trditveno in dokazno breme (primerjaj 212. člen ZPP) o nasprotnem.
Listine iz prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razumeti izključno v smislu formalnega dokaznega pravila v okviru izvršilnega postopka in ne v smislu določbe materialnega prava.
postopek preventivnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka - bistvene vsebine predloga - sklep o začetku postopka - osnovni seznam finančnih terjatev - ločitvena pravica - sporazum o finančnem prestrukturiranju - procesne ovire za vodenje postopka - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - insolventnost
Ker z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.
Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPol člen 30. ZKP člen 214.
odškodninska odgovornost države - ravnanje sodišča - odredba za hišno preiskavo - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa - nasilen vstop v stanovanje - nujni vstop v tuje stanovanje - načelo sorazmernosti - milejši ukrep - načelo učinkovitosti - presenečenje za stranke - neobstoj protipravnega ravnanja - nahajanje - zasledovanje osumljenca
Odredba za hišno preiskavo za izvedbo preiskave stanovanja tudi na naslovu tožnice je bila izdana pravilno.
Vstop policistov v stanovanje s poškodbo vhodnih vhodnih vrat večstanovanjskega objekta in stanovanja tožnice je bil v okviru zakonskih pooblastil, prekomerna sila ni bila uporabljena.