izvršba zaradi izterjave preživnine - dokazovanje plačila - pomanjkanje trditev
Dolžnik je posplošeno zatrjeval, da je plačila opravljal na roke zakonite zastopnice upnika, ne da bi svoje trditve ustrezno konkretiziral na način, da bi opredelil točen znesek in datum plačila. Sam je navedel, da je s plačili zamujal, tako tudi ni mogoče upoštevati že same datume zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih dajatev kot dneve plačila. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, izvedba dokaza zaradi vezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne sme nadomestiti pomanjkljivih trditev (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi
Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.
poledenela pot - padec na ledeni poti - vzdrževanje javnih površin - zimske razmere - soodgovornost za škodo - nezadostna skrbnost oškodovanca - pravična denarna odškodnina
V januarju, ko je tema, ni nepričakovano, da je pot poledenela. Po 171. členu OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode, pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo prispevek tožnice na 40 %. Višji soprispevek ni mogoč. Tožena stranka namreč prezre, da ves čas postopka trdi, da njen zavarovanec ni bil dolžan posipati poti oziroma skrbeti za vzdrževanje poti na pokopališču v zimskem času. Enako meni, da v primeru opustitve posipanja, ni dolžan postaviti table. Ne gre za opustitev pregleda stanja na povezalnih poteh; tožena stranka meni, da to sploh ni bila njena dolžnost, zato ni mogoče tožnici pripisati večjega deleža kot je 40 %. Zato je delež tožene stranke večji kot delež sokrivde tožnice.
ugotovitev lastninske pravice - obstoj pravde - stranski intervenient - sosporniški intervenient - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverni pridobitelj - singularni pravni naslednik - učinek pravnomočne sodbe - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo
Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo neposredno učinkovala tudi proti osebi, ki je stvar oz. pravico pridobila med pravdo, tj. proti singularnemu pravnemu nasledniku toženca. To sicer ne velja, če bi pridobitelj po pravilih stvarnega prava med tem že postal lastnik; predvsem glede nepremičnin je tu bistveno načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar pa je treba poudariti, da je bil P. F. v pravdi med tožnikom in J. F. stranski intervenient na strani toženca in kot tak je bil v položaju sosporniškega intervenienta, saj se je sodba neposredno nanašala nanj kot na pridobitelja. Kakršnokoli sklicevanje na dobroverno pridobitev po načelu zaupanja v zemljiško knjigo je bilo zato že na prvi pogled izključeno.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZDR člen 156, 184.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS (npr. sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018) je zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Navedlo je, da je v kogentnih predpisih določeno, kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini, nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja davkov in prispevkov pa je v pristojnosti davčnih organov. Zato sodišče ne more prevzeti odločanja matičnih davčno-upravnih organov. Posledično pa delavec navedenega ne more uveljavljati od delodajalca.
ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - meje preizkusa po uradni dolžnosti - zapadlost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - cesija terjatve - dokaz prehoda obveznosti
Pritožnik (dolžnik) navaja, da neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ni izvršilni naslov, ker terjatev ni zapadla. S tem v zvezi zatrjuje ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar neutemeljeno. V ta ugovorni razlog namreč uvrščamo tiste listine, ki sploh ne morejo biti izvršilni naslovi (ker jim torej ta lastnost ni podeljena z zakonom, ker jih je izdal nepristojen organ ali ker ne vsebujejo zakonsko določene vsebine - na primer soglasja dolžnika za neposredno izvršljivost; 17. člen ZIZ), ali pa listine, ki sicer po zakonu imajo moč izvršilnega naslova, vendar nimajo vseh sestavin, ki so potrebne, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo (primerjaj 21. člen ZIZ, zlasti njegov prvi odstavek).
Ob odločanju o ugovoru ZIZ sodišču uradnega preizkusa obstoja tega (sicer impugnacijskega) ugovornega razloga več ne nalaga (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Kar je končno jasno, saj potem ko dolžnik postane stranka postopka, je na njemu trditveno in dokazno breme (primerjaj 212. člen ZPP) o nasprotnem.
Listine iz prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razumeti izključno v smislu formalnega dokaznega pravila v okviru izvršilnega postopka in ne v smislu določbe materialnega prava.
Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja zadostna dejanska podlaga za sklep, da je pritožnica onemogočila izvedbo DNK analize, jo je pa treba opraviti za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Zgoraj ugotovljeno kršitev postopka lahko pritožbeno sodišča odpravi samo oziroma lahko samo popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, zato je postavilo izvedenca, mu naložilo, da opravi ločen odvzem biološkega materiala ter odgovori na vprašanje, ali je tožnik oče prvega toženca.
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica. Zanesljivost te znanstvene metode pa je izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma.
izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk osumljencu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - položaj obdolženca
Glede na takšno procesno situacijo bo šele v nadaljevanju kazenskega postopka, potem, ko bo S. S. poučena v skladu z določbami 236. člena ZKP izjavila, ali bo uveljavljala pravno dobroto, da zoper moža ne priča oziroma v primeru pričanja na podlagi vsebine njene izpovedbe mogoče odločiti, ali se sme sodna odločba opirati na njen zagovor kot osumljenke v fazi preiskave. Odločitev o tem, ali gre za dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa in posledično, v skladu z dokritno sadežev zastrupljenega drevesa ravnati enako tudi glede vseh dokazov, ki izvirajo oziroma so pridobljeni na podlagi njenega zagovora, bo torej mogoče sprejeti v nadaljevanju kazenskega postopka.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - smrt stranke med pritožbenim postopkom - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dediči stranke - preklic pooblastila pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče je imelo v izvedenih dokazih dovolj podlage za ugotovitev, da je prisoten tudi tožnikov nekoliko nižji prispevek k pridobitvi skupnega premoženja, ki pa vendarle ni tako minimalen, kot skuša prikazati pritožba (zgolj 5%).
vračanje nacionaliziranih zemljišč - vračanje v naravi - ovire za vračanje v naravi - odškodnina za podržavljena zemljišča - metoda za izračun odškodnine - odločanje o stroških postopka - uporaba predpisa - pravila nepravdnega postopka
Podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu v skladu z zakonom zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta, se ne vračajo, če so bila ob uveljavitvi tega zakona že oddana za gradnjo.
Na podlagi določila 71. člena ZDen se za odločanje o stroških postopka uporabijo predpisi o postopku, ki se uporabijo pred organom za denacionalizacijo. Za odločanje v postopkih, ki jih vodijo okrajna sodišča v nepravdnih postopkih se zato uporabljajo določila 35. in 36. člena ZNP.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3. SPZ člen 96, 96/3, 96/4, 96/5, 96/6.
razveza kupoprodajne pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - povračilo stroškov vlaganj - lastniški posestnik - potrebni in koristni stroški - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pobot terjatev
Tožniki, ki niso dobroverni lastniški posestniki nepremičnine, bi bili upravičeni le do povračila potrebnih oziroma koristnih stroškov. Mednje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti stroškov izdelave ograje na zunanjem bazenu, namakalnega sistema za zelnico, ureditve zanemarjenega vrta in stroškov zunanje ograje, saj tožniki v zvezi s temi stroški niso opisali nobene škode, ki naj bi na nepremičnini nastala oziroma, ki bi grozila.
Pravilen je zaključek prvega sodišča, da so po poteku dodatnega roka nastale enake posledice, kot nastanejo takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe. Prodajna pogodba je bila razvezana ex lege, z dnem 14. 7. 2012.
zastaranje - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - kupoprodajna pogodba - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluziven rok - splošni petletni zastaralni rok
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastaranja obveznosti šteje za odpoved zastaranju.
načelo sorazmernosti - izvršba na nepremičnine - višina terjatve - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - predmet izvršbe - solastnina - skupna lastnina - vrednost nepremičnine - Center za socialno delo (CSD)
Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine.
odplačno zastopanje - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - zastopanje po odvetniku - prepoved opravljanja dejavnosti na črno
Sodišče procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev odplačnega zastopanja strank pred sodiščem, ne more dopustiti, ker bi v nasprotnem primeru dejansko sodišča kot varuh zakonitosti dopuščala odvetništvo na črno.
načelo sorazmernosti - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnine - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Sodišče mora že pri odločanju o predlogu upnika in nato tudi pri odločanju o ugovoru dolžnika opraviti presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, ko so bila predlagana tudi druga, za dolžnika „milejša“ izvršilna sredstva, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki naj bi bila njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
izvrševanje roditeljske pravice - izbira osnovne šole - bistveni vpliv na razvoj otroka - izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem - usmeritev v prilagojeni program
Med šolama obstajajo razlike, ki pa so po mnenju pritožbenega sodišča odločilne za uspešen osebnostni razvoj otroka. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da OŠ B. poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja redni program osnovne šole, OŠ A. pa poleg prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom izvaja poseben program vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen učencem, katerim je poseben program prezahteven. Na šolah sta programa prostorsko ločena, s tem, da OŠ B. izvaja pristop vključujoče šole za učence s posebnimi potrebami, katerega namen je, da se vsi učenci skupno vključujejo v šolske in zunajšolske aktivnosti. Nasprotna udeleženka utemeljeno temu programu pripisuje odločilno prednost v zagotavljanju uspešnega osebnostnega razvoja otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VSL00012619
ZPP člen 7, 115, 115/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 436. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 82, 83, 427. ZM člen 46. URS člen 22.
zdravniško opravičilo - pogoji za preložitev naroka - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - solidarna obveznost - zavrnitev dokaznega predloga - menična obveznost - sprememba dolžnika - pravica do poštenega sojenja - razlaga jasnih pogodbenih določil
Toženec je sodišče o tem, da ima na dan 8. 12. 2016 zdravniški pregled, obvestil s priporočeno pošiljko že 5. 12. 2016, torej tri dni pred narokom in bi zato lahko v tem času dostavil tudi ustrezno kvalificirano dokazilo zdravnika, ki ga je na pregled napotil, ki bi sodišču omogočalo presoditi, ali gre ne le za resničen, ampak tudi za nenaden in nepredvidljiv razlog.
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo in ne sredstvo za uresničevanje pravice stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze in da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Zaslišanje strank ni namenjeno izvajanju materialno procesnega vodstva oziroma temu, da bi sodišče preko zaslišanja stranko vzpodbudilo, da navede morebiti manjkajoča dejstva.
Po 46. členu Zakona o menici so vsi tisti, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, odgovorni imetniku menice solidarno, zato je obveznost toženca, ki mu je naložena s to sodbo, solidarna z obveznostjo, ki je bila z zgoraj navedeno pravnomočno sodbo naložena A. A. To je v izpodbijani sodbi, ki je bila izdana kasneje kot sodba I P 1797/2015, treba zato upoštevati tako, da se toženca obsodi na solidarno plačilo.
umik pritožbe - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - dokazilo o plačilu
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno štelo, da je pritožba umaknjena (drugi odstavek 105.a člena ZPP).
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovna izguba - ogrozitev dejavnosti
Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.