ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
ZOdvT člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - brezplačna pravna pomoč - odvetnik - materialni stroški - povrnitev pravdnih stroškov
Tarifna številka 39 OT, ureja vprašanje, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (I. točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. To pomeni, da se obračunavajo le v primeru, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.
ZOdvT v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči, odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katere sodijo tudi materialni stroški, povrniti v celoti.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 25.
mednarodna prodajna pogodba - uporaba dunajske konvencije - uporaba domačega in tujega prava - uporaba evropskega prava
Gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga, saj sta pravdni stranki iz različnih držav.
Za določitev merodajnega prava je relevantna Uredba RIM I. V skladu s 25. členom Rim I ne posega v uporabo mednarodnih konvencij. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga1 (v nadaljevanju Dunajska konvencija - DK) je specialnejši predpis od RIM I, ki se neposredno uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, razen če stranke izrecno izključujejo njeno uporabo. Dunajske konvencije se tako uporablja za prodajno pogodbo med strankama, ki imata svoj sedež na ozemlju različnih držav.
V skladu z 39. členom DK (II. poglavje Obveznosti prodajalca) kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila v primernem roku oz. najpozneje v dveh letih od dneva dejanske izročitve blaga kupcu.
Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je mogoče pričakovati celo izboljšanje.
S tem, ko je obdolženec notarsko potrdilo o overitvi podpisa, ki so mu ga v notarski pisarni N. E. izdali za povsem drug namen, združil s ponarejenima pooblastiloma M. Š. oz. A. P. za sklenitev naročniškega razmerja pri družbi T. S. d.d., notarskega potrdila v ničemer ni spremenil. Zato notarsko potrdilo o overitvi podpisa ne predstavlja ponarejene javne listine po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, saj ni bilo niti ponarejeno niti spremenjeno. Tako ostane le očitek ponareditve pooblastil M. Š. oz. A. P. in je potrebno dejanje opredeliti po temeljni obliki tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki je med drugim podana ob ponareditvi (navadne) listine.
izdaja dopolnilne odločbe - odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani dopolnilni sklep o stroških postopka, ker je v izreku sodbe pozabilo navesti, da je odločilo, da tožnik sam krije stroške postopka.
Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ni šlo za spremembo tožbe, temveč zgolj za njeno popravo. V ponovnem sojenju tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, povečal obstoječega zahtevka ali uveljavljal drugi zahtevek poleg obstoječega, temveč je le popravil navedbo datuma (zgolj letnico) in številko plačnega razreda. V obravnavani situaciji je dolžnost materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) sodišču narekovala, da s postavitvijo ustreznih vprašanj oziroma na drug primeren način odpravi nejasnosti oziroma neskladja v tožbenem zahtevku (oziroma nekatera neskladja med predlogom tožbe /delom tega/ in njeno naracijo).
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik s stopnjo prepričanja dokazati navedbe o pisni pomoti, saj ne gre za vsebinsko odločanje. Za ugotovitev procesnega dejstva načeloma zadošča, da stranka verjetno izkaže njegov obstoj.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/1. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - načelo dobre vere in poštenja - načelo kontraditktornosti - dopustne pritožbene novote
Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016, VSL sklep Cst 4/2017 in drugi). V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Čeprav je v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
ZUPJS člen 10.. ZZZDR člen 12.. ZSVarPre člen 37, 52.
varstveni dodatek - upoštevanje dohodka - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.
Pritožbeno stališče je v zvezi z uporabo oziroma razlago določb ZUTD v primeru, ko je dejansko prejeta nižja plača, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in v stečajnem postopku nad delodajalcem prijavljena oziroma celo priznana terjatev v višini razlik v plači, že zavzelo stališče, da je v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti mogoče upoštevati le dejansko prejeto plačo.
delna ustavitev izvršbe - delno plačilo dolga - vrstni red plačil obveznosti
Umik predloga za izvršbo določa pravno posledico (delne) ustavitve postopka. Učinkuje v trenutku, ko je podan, in ima za postopek le procesno posledico ustavitve, ne da bi se sodišče prve stopnje pri tem spuščalo v vsebinsko presojo.
Za obrazložitev pojasnjene procesne posledice zadošča, da je jasen obseg, v katerem se postopek ustavlja, ta pa je lahko opredeljen tudi z navedbo zneska plačila.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Ker je bila pravnomočna sodba toženi stranki vročena 8. 12. 2017, je 30-dnevni rok za izvršitev potekel 7. 1. 2018. Tožnica je zato 10. 1. 2018 utemeljeno postopala po 3. odst. 82. členu ZDSS-1 in zatem dne 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa, saj niti do takrat tožena stranka ni odločila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni. To je storila šele z izdajo upravnega akta dne 21. 2. 2018. Zgolj zato, ker je obnovitveni postopek vodila dvofazno na način, da je 18. 1. 2018 izdala sklep o dovolitvi obnove postopka, končanega leta 2015, ni mogoče uspešno zatrjevati, da v obravnavani zadevi ni prišlo do molka organa. O vsebinskem delu zadeve je bilo nedvomno odločeno šele 21. 2. 2018, kar je več kot 30 dni po pravnomočnosti sodbe, zato tožnici ni mogoče uspešno očitati, da si je stroške sodnega postopka povzročila sama.
denarna kazen - kaznovanje izvedenca - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - neupravičen razlog - zdravstveno stanje - upravičen razlog za zamudo
Glede na večmesečno zamudo in vmesna zatrjevanja izvedenca, da mnenje še ni izdelano zaradi njegove prezasedenosti, zdravstveni razlogi ne morejo predstavljati tehtnega razloga za zamudo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, tožnikovega zdravstvenega kartona in po opravljenem osebnem pregledu, je izvedenka menila, da je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo vodja lokala - natakar. To je za delo, ki ga je kot nosilec dejavnosti in edini zaposleni v svojem gostinskem lokalu večinoma opravljal sam. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj objektivno strokovne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/3, 27, 27/1, 28, 28/3, 28/3-5.. ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. URS člen 26.
denarna socialna pomoč - krivdno ravnanje - izključitveni razlog - brezposelna oseba - izbris iz evidence - protipravnost - upravni organ - odškodninska odgovornost
Izključitveni razlog za pridobitev socialno varstvenega prejemka je podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje oziroma, se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč. Ker je za takšen izključitveni razlog šteti dejstvo, da tožnica ni aktivni iskalec zaposlitve in tega ni oproščena z zaposlitvenim načrtom, je podan razlog po 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
Glede na ustaljeno sodno prakso je ravnanje nosilca oblasti protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo pa se razume le kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke, pri čemer je irelevantno, če je tožnica pričakovala priznanje denarne socialne pomoči, nikakor ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
zastopanje več obdolžencev - enoten postopek - izločitev postopka - kolizija interesov
Odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je zastopal nasprotno stranko, pri čemer takemu položaju ustreza situacija, ko bi zastopal v istem kazenskem postopku dva soobdolženca, katerih interesi obrambe so že po naravi stvari v koliziji.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 11, 11/6.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec
Utemeljene so trditve tožnic, da se obdobje, ko sta bili kandidatki za policistko, ne šteje za pripravništvo in šteje v napredovalno obdobje. Da ne gre za pripravništvo, je razvidno že iz same pogodbe o zaposlitvi in aneksov.
ZDR člen 126.. ZDR-1 člen 127.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 44.
plačilo razlike plače - komunalna dejavnost - delovna uspešnost - znižanje plače - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni dokazala, da bi sprejela ustrezna merila (splošni akt), v katerem bi opredelila pravila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti, zato je tožniku sporna meseca neutemeljeno znižala plačo.