nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je plačilni nalog za plačilo sodne takse vročilo tožniku istočasno s sodbo.
Priznanje sodne takse kot stroškov postopka ne more biti razlog zavrnitve predloga za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.
nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - jamčevalni zahtevek - odprava stvarnih napak - skrite napake - montaža plinovoda - napaka pri izdelavi gradbe - plinska peč - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - predmet postopka - pravice kupca - pravilna izpolnitev pogodbe - brezhibno delovanje stvari - zamenjava stvari - sanacija - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka
Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.
Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00012435
OZ člen 579, 583, 583/3. URS člen 33, 60, 67.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - prepoved vznemirjanja lastnika - negatorna (opustitvena) tožba - neposredna in posredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - posodbena pogodba - odpoved posodbene pogodbe - prekarij - trajanje prekarističnega razmerja - preklic prekarija - začasna uporaba stvari - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnini - določljivost osebe, zoper katero se ukrep izvaja - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Tožnica od toženca ne more zahtevati, naj ji izroči sporne nepremičnine proste tudi vseh drugih oseb, saj se lahko zahtevek nanaša le na konkretno določeno osebo (toženca) in njegove stvari. Tožencu ni mogoče naložiti bremena za izselitev tudi vseh drugih (začasnih) uporabnikov, ki poleg toženca zasedajo sporne prostore.
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 105, 105/2, 205, 205/1-3.
velika tatvina - posebno predrzen način - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - demenca - oškodovanec - slabo zdravstveno stanje - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka
Pritožba ima prav, da je tatvina storjena na poseben predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, nima pa prav, ko zatrjuje, da načina, kot je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, ni mogoče šteti za posebno predrzen način. Kot tak namreč šteje tudi tatvina, izvršena v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, pa je zato sodišče prve stopnje že na osnovi tega, da je obdolženi S.N. oškodovanki odtujil denar iz spalnice pri odprtih vratih, kot je to razvidno iz posnetka video kamere, ko sta se oškodovanka in soobdolžena J.N. nahajali v sosednjem prostoru in se pogovarjali, kaznivo dejanje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje storjeno na posebno predrzen način po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
zahteva za izločitev sodnika - pristranskost - pristranskost sodnika
Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku je dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, storjena s tem, da je spornega dne grobo žalil delavca, se do njega nasilno vedel, tako verbalno kot tudi fizično z udarcem, pri čemer je na delavca glasno vpil s stavki, da če bi imel nož, bi ga razrezal na komade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012119
ZPP člen 7, 286, 337, 337/1.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - obligacijski zavezovalni pravni posel - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - pretrganje zastaranja - pravočasnost trditev stranke
V ponovljenem postopku je mogoče uveljavljati ugovor zastaranja le pod pogoji, ki veljajo za pritožbeni postopek, to je, da pritožnik izkaže, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti v prvem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011689
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154, 154/2, 189, 189/1.
darilo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačna pogodba - dvostranska pogodba - aleatornost - načelo enake vrednosti dajatev - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - identiteta zahtevka - litispendenca - izključujoči se zahtevki - izključujočnost - začetek pravde - vročitev tožbe
V primeru sklenitve odplačne in aleatorne pogodbe o preužitku oziroma pogodbe o dosmrtnem preživljanju neenakovrednost dajatev ni relevantna.
Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, saj se tožbeni zahtevek tretjega toženca, da je lastnik nepremičnin s parc. št. 47/2 in 47/3, izključuje z zahtevkom tožnice, da je lastnica teh nepremičnin ona, čeprav se oba pri tem sklicujeta na različno pravno in dejansko podlago. Nasprotno stališče bi lahko lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, saj je lastninska pravica absolutna, učinkuje proti vsem in (izključni) lastnik neke točno določene nepremičnine je lahko samo en.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje ima pravno naravo obligacije prizadevanja. Mandatar se zaveže, da si bo prizadeval za končni rezultat. Nosilec posla je mandant. Posel se opravlja na njegovo nevarnost.
dedovanje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - obseg zapuščine - dedni delež - velikost dednih deležev - prikrajšanje nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - obračunska vrednost zapuščine - darilo dediču - vračunanje daril
Šele ko bo znan obseg zapuščine in velikost dednih deležev, bo ugotovljivo, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža odpravi.
ZD člen 28, 29, 30, 34, 34/1, 34/2, 35, 36, 37, 38, 46, 46/1. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - odprava oporočnih razpolaganj - vrnitev daril - vračunanje daril - neodplačno razpolaganje - materialno procesno vodstvo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - izračun nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pri obračunski vrednosti se upoštevajo tudi darila, pri čemer je v skladu z 29. členom ZD darilo vsako neodplačno razpolaganje. Neutemeljena je navedba, da brezplačna medgenaracijska pomoč zapustnika otroku ne pomeni darila, ki bi se vštevalo v dedni delež. Pod pojem darila je mogoče subsumirati tudi s strani zapustnice zagotovljeno varstvo in prehrano v obliki kosil za tožničina otroka.
Glede na ugotovljeni obseg storitve je šlo za neodplačno razpolaganje v korist tožnice in ne le za običajno sorodstveno in solidarnostno pomoč.
Tako pri nepremičninah, kot tudi pri vrednostih spornih daril, ni mogoče ugotoviti absolutno pravilne in objektivne vrednosti in gre za oceno, ki je do določene mere subjektivna, mora pa biti oprta na objektivna merila.
Pritožbena trditev, da obdolženka ni vedela, da je njena odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oškodovanki nezakonita, ter da je ravnala v pravni zmoti, nima podlage v podatkih, zbranih v dokaznem postopku.
Obdolženka, ki je imela s.p. in je zaposlovala tri osebe, kot je sama navedla, je bila dolžna poznati delovnopravno zakonodajo, iz dejstev, da se je nanjo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi oškodovanke tudi sklicevala, ter da je pri pogodbi vztrajala kljub temu, da je bila s strani oškodovanke opozorjena na vsebino določbe prvega odstavka 115. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je zavedala protipravnosti svojega dejanja in dejanje in je dejanje hotela storiti.
odpravnina - odpust dolga - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - pravna oseba - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
pravilna izpolnitev - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zakonska cesija - koneksnost terjatev - avtentična razlaga zakona
V skladu z avtentično razlago je treba 631. člen OZ razumeti tako, da je pogoj koneksnosti terjatev podizvajalca do izvajalca in izvajalca do naročnika izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja. Slednje pomeni, da so predmet obeh terjatev katerakoli dela (ni potrebno, da so dela po obeh terjatvah ista), ki so zajeta v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. V gradbeništvu oziroma v konkretnem primeru to pomeni, da je pomembno le to, da so dela po obeh terjatvah tista dela, ki so obsežena v sklopu pogodbenih del za isti investicijski objekt iz gradbene pogodbe med naročnikom in izvajalcem.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
solastna stvar - delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne stvari - nova solastninska skupnost - soglasje solastnikov - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - napotitev na pravdo
Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni.