nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je plačilni nalog za plačilo sodne takse vročilo tožniku istočasno s sodbo.
Priznanje sodne takse kot stroškov postopka ne more biti razlog zavrnitve predloga za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.
OZ člen 131, 132, 174, 179. ZPP člen 216. ZZVZZ člen 86, 91.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - varnostni pas - osebnostne lastnosti oškodovanca - tuja pomoč in nega - primarni strah - dolžnost zmanjševanja škode
Dokazno breme glede dejstev, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti je bilo na toženki.
Glede na to, da se je tožnica ob udarcu v glavo onesvestila in da ima na škodni dogodek amnezijo, je treba soglašati s pritožbeno navedbo, da primarnega strahu ni utrpela.
Četudi bi po mnenju izvedenca nevrologa enostaven operativen poseg zmanjšal tožničine težave, ni mogoče zanikati, da vsak operativen poseg predstavlja določeno tveganje oziroma negotovost z vidika poteka in izida zdravljenja. Okoliščine, da se ne podvrže operativnemu posegu, tako ni mogoče šteti oškodovancu v škodo v tem smislu, da je kršil svojo dolžnost glede zmanjševanja škode.
Tudi v primeru, da bi tožnica uveljavljala upravičenja iz zdravstvenega zavarovanja, bi v končni posledici povzročena škoda bremenila toženko (na podlagi regresne pravice Zavoda). Toženkin ugovor bi bil lahko pravno relevanten le, če bi zatrjevala, da predmetno plačilo odškodnine zanjo predstavlja dvojno plačilo, ker gre za stroške, ki so bili predhodno že kriti iz zdravstvenega zavarovanja.
povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - potrebni pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - določitev nagrade glede na vrednost predmeta - nagrada odvetnika
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje pomotoma obračunalo število točk od vrednosti spornega predmeta 45.000,00 EUR. Ob pravilni uporabi OT bi moralo pri vrednosti spornega predmeta izhajati iz vrednosti točke 0,459 EUR.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - spor o lastninski pravici - stavba, zgrajena po 1. 1. 2003
Postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenih po 1. 1. 2003, na katerih je bila etažna lastnina (delno) že vzpostavljena izven postopka za vzpostavitev etaže lastnine po ZVEtL, ni mogoče voditi. ZVEtL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava ter obstoječih procesnih predpisov. Razmerja med etažnimi lastniki se v zvezi s stavbami, zgrajenimi po 1. 1. 2003, urejajo v skladu z določili SPZ ter SZ-1. Kadar obstaja možnost vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po 1. 1. 2003, na podlagi določil SPZ in SZ-1, teh postopkov ni mogoče voditi po pravilih ZVEtL.
odpravnina - odpust dolga - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - pravna oseba - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka (v obrazložitvi omenjene sodbe je sicer uporabilo izraz „zavrnitev tožbenega zahtevka“). To je storilo šele z dopolnilno sodbo. Ker je takšna dopolnilna sodba v vseh ozirih popolnoma samostojna odločba (kar velja tudi glede pritožbenega izpodbijanja odločitve, ki jo vsebuje), bi se moral (če je želel izpodbijati zavrnilni del, ki ga vsebuje) tožnik pritožiti zoper slednjo, česar pa ni storil. Na drugi strani pa zavrnilnega dela ne more izpodbijati s pritožbo zoper sodbo z dne 10. 1. 2017, saj ta takšne odločitve sploh ne vsebuje (medtem ko za pritožbo zoper obrazložitev pravnega interesa nima).
Temeljno merilo za odločanje o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka je kriterij uspeha, ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde. Načelo krivde je le dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov, zato si ni mogoče predstavljati situacije, ko bi kljub končnemu uspehu (tožba je bila zavržena) toženec moral tožniku povrniti stroke postopka po krivdnem načelu.
Če je tožba vročena napačni osebi, ta s tem še ne postane stranka. Ne gre torej za položaj, ko bi tožnik pomotoma tožil nekoga, ki ni zavezanec iz razmerja, zato tudi položaj toženca (sedaj tožnika) ni bil ogrožen. Povedano drugače, toženec ni mogel biti negotov glede pravnega razmerja (odškodninske obveznosti), zato tudi ni imel interesa za ugotovitveno tožbo.
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pripravljalna vloga tožnika, podana dne 26. 6. 2017, je bila glede na njen obseg in vsebino, potrebna za postopek, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da se tožnik v njej sklicuje na pravnomočno zaključen postopek v vzorčni zadevi in povzema vsebino sodb, izdanih v tem sporu.
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 105, 105/2, 205, 205/1-3.
velika tatvina - posebno predrzen način - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - demenca - oškodovanec - slabo zdravstveno stanje - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka
Pritožba ima prav, da je tatvina storjena na poseben predrzen način takrat, ko izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tatvine, ki je pogosto že sam zase drzen, nima pa prav, ko zatrjuje, da načina, kot je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, ni mogoče šteti za posebno predrzen način. Kot tak namreč šteje tudi tatvina, izvršena v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, pa je zato sodišče prve stopnje že na osnovi tega, da je obdolženi S.N. oškodovanki odtujil denar iz spalnice pri odprtih vratih, kot je to razvidno iz posnetka video kamere, ko sta se oškodovanka in soobdolžena J.N. nahajali v sosednjem prostoru in se pogovarjali, kaznivo dejanje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje storjeno na posebno predrzen način po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012559
SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZNP člen 97. ZPP člen 10.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - dokončna upravna odločba - vezanost na upravno odločbo
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila meja med strankami ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku s pravnomočno in dokončno upravno odločbo in so vse stranke sodelovale v tem postopku, je pravilno zavrnilo predlog predlagateljic, da se meja "popravi".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012622
ZPP člen 196. OZ člen 257, 259. ZIZ člen 58, 58/1. SPZ člen 65.
rok za izpodbijanje pravnih dejanj - solastniki kot navadni sosporniki - neprerekana dejstva - enotno sosporništvo - začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Toženci, ki so vsak do 1/3 lastniki nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe, tudi v postopku zavarovanja niso enotni sosporniki, saj skladno z materialnim pravom lahko prosto in neodvisno razpolagajo vsak s svojim solastnim deležem in ga lahko po prosti presoji obremenjujejo. Zato ni videti razlogov, da ne bi bilo dopustno prepovedati razpolaganje in obremenjevanje solastnih deležev le dvema od njiju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
Pritožbena trditev, da obdolženka ni vedela, da je njena odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oškodovanki nezakonita, ter da je ravnala v pravni zmoti, nima podlage v podatkih, zbranih v dokaznem postopku.
Obdolženka, ki je imela s.p. in je zaposlovala tri osebe, kot je sama navedla, je bila dolžna poznati delovnopravno zakonodajo, iz dejstev, da se je nanjo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi oškodovanke tudi sklicevala, ter da je pri pogodbi vztrajala kljub temu, da je bila s strani oškodovanke opozorjena na vsebino določbe prvega odstavka 115. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je zavedala protipravnosti svojega dejanja in dejanje in je dejanje hotela storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013662
KZ-1 člen 20, 20/2, 46, 46/1, 46/4, 210, 210/1. ZKP člen 450.a, 450.a/4, 450.c.
kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - višina kazni
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
preživnina za mladoletnega otroka - začasna odredba - začasna preživnina - potrebe otroka - otroški dodatek - materialne zmožnosti zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek.
Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.