vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016990
OZ člen 131, 153, 153/2, 179.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013662
KZ-1 člen 20, 20/2, 46, 46/1, 46/4, 210, 210/1. ZKP člen 450.a, 450.a/4, 450.c.
kaznivo dejanje odvzem motornega vozila - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - višina kazni
Za kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po prvem odstavku 210. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora do dveh let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dogovorjena kazen en mesec zapora v mejah predpisane kazni in da je obdolženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjene kazni zato ni več mogoče spreminjati, saj je bila določena s sporazumom.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - spor o lastninski pravici - stavba, zgrajena po 1. 1. 2003
Postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenih po 1. 1. 2003, na katerih je bila etažna lastnina (delno) že vzpostavljena izven postopka za vzpostavitev etaže lastnine po ZVEtL, ni mogoče voditi. ZVEtL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava ter obstoječih procesnih predpisov. Razmerja med etažnimi lastniki se v zvezi s stavbami, zgrajenimi po 1. 1. 2003, urejajo v skladu z določili SPZ ter SZ-1. Kadar obstaja možnost vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po 1. 1. 2003, na podlagi določil SPZ in SZ-1, teh postopkov ni mogoče voditi po pravilih ZVEtL.
nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - jamčevalni zahtevek - odprava stvarnih napak - skrite napake - montaža plinovoda - napaka pri izdelavi gradbe - plinska peč - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - predmet postopka - pravice kupca - pravilna izpolnitev pogodbe - brezhibno delovanje stvari - zamenjava stvari - sanacija - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka
Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.
Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom prstanca desne roke - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem pravilno upoštevalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
ZDR-1 člen 9, 10, 88, 88/4, 89, 89/1, 91, 118.. ZPP člen 140, 142, 144.. ZUstS člen 44.. ZDSS-1 člen 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - vročanje
Po 44. členu ZUst se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Zato ne drži, da je potrebno brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju ugotoviti pravilno vročitev po četrtem odstavku 88. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012559
SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZNP člen 97. ZPP člen 10.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - dokončna upravna odločba - vezanost na upravno odločbo
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila meja med strankami ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku s pravnomočno in dokončno upravno odločbo in so vse stranke sodelovale v tem postopku, je pravilno zavrnilo predlog predlagateljic, da se meja "popravi".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014206
KZ člen 267, 267/1. KZ-1 člen 54, 54/1, 261, 261/1. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 150, 150/1, 150/1-1.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - storilec kaznivega dejanja - javni uslužbenec - uradna oseba - časovna veljavnost kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - nezakoniti dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem
Pritožnik utemeljeno izraža nestrinjanje s presojo sodišča prve stopnje, da je v konstrukcijo obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1 vključilo tudi tista posamična dejanja, ki naj bi jih storil pred veljavnostjo KZ-1 oziroma pred 1. 11. 2008, ko upoštevaje določbo 267. člena KZ javni uslužbenec (še) ni bil možni storilec tega kaznivega dejanja, temveč ga je lahko storila le uradna oseba.
Sodba sme temeljiti na s prikritimi preiskovalnimi ukrepi pridobljenih dokazih le, če so bili odrejeni oziroma dovoljeni, podaljšani in izvajani zakonito. Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da obtoženec nikoli ni imel statusa uradne osebe, se postavlja vprašanje zakonitosti odreditve prikritih ukrepov po 149.a členu in po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP zoper obtoženca, ki sta bila odrejena v času veljavnosti KZ, ko je kaznivo dejanje prejemanja podkupnine po prvem odstavku 267. člena KZ lahko storila le uradna oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je obtožni predlog formalno pravno sicer popoln, vendar pa opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ker obsega le abstraktni del zatrjevane inkriminacije občutnega posega v zasebnost oškodovanca, ne pa tudi konkretizacijo tega zakonskega znaka. Obrazložitev obtožnega predloga ne more nadomestiti manjkajočega opisa konkretnih okoliščin, ki opredeljujejo posamezni zakonski znak kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012651
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 59. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - načelo realne subrogacije - realna subrogacija - odsvojitev premoženja - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - zavrnitev dokaznega predloga - nesklepčna tožba - ugotovitvena tožba
Načelo realne subrogacije je treba uporabiti tudi v primeru obravnavanja učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja s skupno stvarjo po razvezi zakonske zveze.
ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 20.
denacionalizacija - odškodnina - pravica do odškodnine - podržavljeno premoženje - vračanje podržavljenega premoženja - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - nadomestna nepremičnina - vračanje premoženja v naravi - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč - pasivna legitimacija - denacionalizacijski zavezanec - avtentična razlaga predpisa
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Zavezanec za izplačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen tem upravičencem pa je Sklad (tožena stranka).
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pripravljalna vloga tožnika, podana dne 26. 6. 2017, je bila glede na njen obseg in vsebino, potrebna za postopek, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da se tožnik v njej sklicuje na pravnomočno zaključen postopek v vzorčni zadevi in povzema vsebino sodb, izdanih v tem sporu.
Pritožbena trditev, da obdolženka ni vedela, da je njena odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oškodovanki nezakonita, ter da je ravnala v pravni zmoti, nima podlage v podatkih, zbranih v dokaznem postopku.
Obdolženka, ki je imela s.p. in je zaposlovala tri osebe, kot je sama navedla, je bila dolžna poznati delovnopravno zakonodajo, iz dejstev, da se je nanjo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi oškodovanke tudi sklicevala, ter da je pri pogodbi vztrajala kljub temu, da je bila s strani oškodovanke opozorjena na vsebino določbe prvega odstavka 115. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je zavedala protipravnosti svojega dejanja in dejanje in je dejanje hotela storiti.
nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 za postopek o individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je plačilni nalog za plačilo sodne takse vročilo tožniku istočasno s sodbo.
Priznanje sodne takse kot stroškov postopka ne more biti razlog zavrnitve predloga za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011689
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154, 154/2, 189, 189/1.
darilo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačna pogodba - dvostranska pogodba - aleatornost - načelo enake vrednosti dajatev - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - identiteta zahtevka - litispendenca - izključujoči se zahtevki - izključujočnost - začetek pravde - vročitev tožbe
V primeru sklenitve odplačne in aleatorne pogodbe o preužitku oziroma pogodbe o dosmrtnem preživljanju neenakovrednost dajatev ni relevantna.
Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je podana litispendenca, saj se tožbeni zahtevek tretjega toženca, da je lastnik nepremičnin s parc. št. 47/2 in 47/3, izključuje z zahtevkom tožnice, da je lastnica teh nepremičnin ona, čeprav se oba pri tem sklicujeta na različno pravno in dejansko podlago. Nasprotno stališče bi lahko lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, saj je lastninska pravica absolutna, učinkuje proti vsem in (izključni) lastnik neke točno določene nepremičnine je lahko samo en.