CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012622
ZPP člen 196. OZ člen 257, 259. ZIZ člen 58, 58/1. SPZ člen 65.
rok za izpodbijanje pravnih dejanj - solastniki kot navadni sosporniki - neprerekana dejstva - enotno sosporništvo - začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Toženci, ki so vsak do 1/3 lastniki nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe, tudi v postopku zavarovanja niso enotni sosporniki, saj skladno z materialnim pravom lahko prosto in neodvisno razpolagajo vsak s svojim solastnim deležem in ga lahko po prosti presoji obremenjujejo. Zato ni videti razlogov, da ne bi bilo dopustno prepovedati razpolaganje in obremenjevanje solastnih deležev le dvema od njiju.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom prstanca desne roke - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem pravilno upoštevalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Kršitev pojasnilne dolžnosti se skladno z novejšo sodno prakso presoja po določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti.
Zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika je podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove, če je pravno priznana škoda posledica uresničitve katerega od tveganj, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti.
preživnina za mladoletnega otroka - začasna odredba - začasna preživnina - potrebe otroka - otroški dodatek - materialne zmožnosti zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek.
Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.
protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Obdolženec je pri oškodovanki z ustrahovanjem, z grožnjami, da bo uporabil silo zoper njeno telo in da bo oba ubil, med pojavljanjem v javnosti pa jo je fizično nadzoroval in jo spremljal, predhodno ji je vzel telefon in ga onesposobil, dosegel, da se mu iz strahu ni upala upreti in v javnosti pokazati, da je v svojem gibanju omejena. Obdolženec je oškodovanko proti njeni volji zadrževal ne le v avtomobilu, ko ga je morala spremljati po njegovih opravkih, vozilo pa je z drugim vozilom spremljal obdolženčev brat, temveč jo je brez pravne podlage tudi zaprl in zaklenil v njegovo sobo na njegovem domu, od koder ni imela izhoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pripravljalna vloga tožnika, podana dne 26. 6. 2017, je bila glede na njen obseg in vsebino, potrebna za postopek, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da se tožnik v njej sklicuje na pravnomočno zaključen postopek v vzorčni zadevi in povzema vsebino sodb, izdanih v tem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00012435
OZ člen 579, 583, 583/3. URS člen 33, 60, 67.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - prepoved vznemirjanja lastnika - negatorna (opustitvena) tožba - neposredna in posredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - posodbena pogodba - odpoved posodbene pogodbe - prekarij - trajanje prekarističnega razmerja - preklic prekarija - začasna uporaba stvari - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnini - določljivost osebe, zoper katero se ukrep izvaja - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Tožnica od toženca ne more zahtevati, naj ji izroči sporne nepremičnine proste tudi vseh drugih oseb, saj se lahko zahtevek nanaša le na konkretno določeno osebo (toženca) in njegove stvari. Tožencu ni mogoče naložiti bremena za izselitev tudi vseh drugih (začasnih) uporabnikov, ki poleg toženca zasedajo sporne prostore.
dedovanje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - obseg zapuščine - dedni delež - velikost dednih deležev - prikrajšanje nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - obračunska vrednost zapuščine - darilo dediču - vračunanje daril
Šele ko bo znan obseg zapuščine in velikost dednih deležev, bo ugotovljivo, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža odpravi.
ZD člen 28, 29, 30, 34, 34/1, 34/2, 35, 36, 37, 38, 46, 46/1. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - odprava oporočnih razpolaganj - vrnitev daril - vračunanje daril - neodplačno razpolaganje - materialno procesno vodstvo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - izračun nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pri obračunski vrednosti se upoštevajo tudi darila, pri čemer je v skladu z 29. členom ZD darilo vsako neodplačno razpolaganje. Neutemeljena je navedba, da brezplačna medgenaracijska pomoč zapustnika otroku ne pomeni darila, ki bi se vštevalo v dedni delež. Pod pojem darila je mogoče subsumirati tudi s strani zapustnice zagotovljeno varstvo in prehrano v obliki kosil za tožničina otroka.
Glede na ugotovljeni obseg storitve je šlo za neodplačno razpolaganje v korist tožnice in ne le za običajno sorodstveno in solidarnostno pomoč.
Tako pri nepremičninah, kot tudi pri vrednostih spornih daril, ni mogoče ugotoviti absolutno pravilne in objektivne vrednosti in gre za oceno, ki je do določene mere subjektivna, mora pa biti oprta na objektivna merila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00011789
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 346, 347, 347/2, 349. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
subvencija za samozaposlitev - vračilo subvencije - gospodarska pogodba - pridobitna dejavnost - obročno odplačilo dolga - občasna terjatev - splošni zastaralni rok - zastaranje občasne terjatve - napačen pravni pouk
Pridobitna dejavnost je tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma dejavnost, s katero zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb-2 (prim. 2. člen Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti). Že na prvi pogled je očitno, da dajanje subvencije za samozaposlitev nobenega od opisanih kriterijev ne izpolnjuje.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
Pritožbena trditev, da obdolženka ni vedela, da je njena odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oškodovanki nezakonita, ter da je ravnala v pravni zmoti, nima podlage v podatkih, zbranih v dokaznem postopku.
Obdolženka, ki je imela s.p. in je zaposlovala tri osebe, kot je sama navedla, je bila dolžna poznati delovnopravno zakonodajo, iz dejstev, da se je nanjo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi oškodovanke tudi sklicevala, ter da je pri pogodbi vztrajala kljub temu, da je bila s strani oškodovanke opozorjena na vsebino določbe prvega odstavka 115. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je zavedala protipravnosti svojega dejanja in dejanje in je dejanje hotela storiti.
nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - jamčevalni zahtevek - odprava stvarnih napak - skrite napake - montaža plinovoda - napaka pri izdelavi gradbe - plinska peč - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - predmet postopka - pravice kupca - pravilna izpolnitev pogodbe - brezhibno delovanje stvari - zamenjava stvari - sanacija - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka
Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.
Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno in posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - darilo, dano enemu od zakoncev
Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje za nakup nepremičnine prispeval manjši znesek (300 DEM), preostanek (9.700 DEM) pa sta plačala njegova starša. Ne gre torej za premoženje, pridobljeno z delom v zakonski zvezi pravdnih strank, ampak za premoženje pridobljeno z darilom oziroma prispevkom staršev. Ker je bila izrecna volja toženčevih staršev, da je lastnik nepremičnine toženec (zaključek sodišča prve stopnje o volji staršev ni izpodbijan in mu niti tožnica v odgovoru na pritožbo ne nasprotuje), gre v primeru tega premoženja za prispevek staršev tožencu (ne obema zakoncema), kar ne utemeljuje zaključka, da gre za skupno premoženje pravdnih strank.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013373
ZDR-1 člen 184, 184/1.. OZ člen 131.. ZObr člen 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - misija
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je tožniku nastala pri delu ali v zvezi z delom zaradi akutnega infarkta srca, ni utemeljen, ker toženki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja v smislu nepravilne in neskrbne zdravstvene obravnave pred napotitvijo na misijo in na misiji na Kosovu. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Ravno s tem, ko bi se toženec podvrgel DNA analizi, bi imel možnost prepričljivo izkazati svoja zatrjevanja, da ni oče prve tožnice. Njegovo odklonitev DNA analize in pravico do zasebnosti je treba povezati s pravico prve tožnice do poznavanja svojega izvora, ki prav tako spada v sklop osebnostnih pravic. Oddaja biološkega materiala je neinvazivna in preprosta, zato toženčeva zatrjevanja o nedopustnem posegu v njegovo zasebnost niso prepričljiva. Še posebej, če se jim ob bok postavi pravica otroka do poznavanja lastnega izvora. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo izključno na toženčevo odklonitev izvedbe raziskave DNA, marveč je upoštevalo celoten spekter preostalih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012559
SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZNP člen 97. ZPP člen 10.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - dokončna upravna odločba - vezanost na upravno odločbo
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila meja med strankami ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku s pravnomočno in dokončno upravno odločbo in so vse stranke sodelovale v tem postopku, je pravilno zavrnilo predlog predlagateljic, da se meja "popravi".
negatorna tožba - dejanska oblast nad stvarjo - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave
Negatorna tožba po 99. členu SPZ je tožba, s katero lastnik (ali domnevni lastnik) uveljavlja pravno varstvo, če ga kdo tretji protipravno vznemirja in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari in sicer tako, da s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha ali se prepove nadaljnje vznemirjanje. Tožnik mora v pravdi dokazati, da je lastnik oziroma imetnik druge pravice, ki mu omogoča aktivno legitimacijo za spor in dokazati zatrjevano vznemirjanje, ki ga zakon ne opredeli določno, zato gre za pravni standard, ki ga mora glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje v okoliščinah konkretnega primera napolniti sodišče.
S pravnomočno sodbo je bilo pravnomočno odločeno o ugovornih trditvah tožene stranke kot o prejudicialnih vprašanjih in na to pravnomočno odločitev je sodišče v sporni zadevi vezano in je v procesnem smislu tako že bilo odločeno o ugovorih, ki jih je tožena stranka uveljavljala v tej pravdi in to z učinkom pravnomočnosti. Če je o predhodnem vprašanju že bilo pravnomočno odločeno, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
Detencija - imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari in je posestnik tisti, po čigar navodilih detentor nastopa in ravna. Temeljni predpostavki za opredelitev imetništva sta: 1) da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in 2) da to izvajanje izhaja iz nekega pravnega razmerja, ter da obstoji dolžnost ravnati se po navodilih drugega posestnika. Detentor ni posestnik, zato mu lastnik ne izroči stvari v posest, ampak samo v detencijo in ne zastopa lastnih interesov, temveč zastopa gospodarjeve interese.
Sodišče skladno z določbo 311. člena ZPP odloča po stanju ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da se na ta dan ugotavlja dejansko stanje na podlagi do tedaj podanih trditev in dokazov, kasneje nastala dejstva in dokazi, pa ne morejo vplivati na presojo sodišča v obravnavani zadevi in na odločitev pritožbenega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011776
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev obveznosti - povrnitev škode - rok za izpolnitev obveznosti - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev obveznosti - preizkusna doba - rok za preklic pogojne obsodbe - potek roka - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Sodišče je v sodbi nepravilno določilo nov rok za izpolnitev obveznosti do poteka preizkusne dobe, saj je na dan odločanja preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, že potekla.