CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012119
ZPP člen 7, 286, 337, 337/1.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - obligacijski zavezovalni pravni posel - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - pretrganje zastaranja - pravočasnost trditev stranke
V ponovljenem postopku je mogoče uveljavljati ugovor zastaranja le pod pogoji, ki veljajo za pritožbeni postopek, to je, da pritožnik izkaže, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti v prvem postopku.
preživnina za mladoletnega otroka - začasna odredba - začasna preživnina - potrebe otroka - otroški dodatek - materialne zmožnosti zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek.
Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016990
OZ člen 131, 153, 153/2, 179.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
OZ člen 131, 132, 174, 179. ZPP člen 216. ZZVZZ člen 86, 91.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - varnostni pas - osebnostne lastnosti oškodovanca - tuja pomoč in nega - primarni strah - dolžnost zmanjševanja škode
Dokazno breme glede dejstev, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti je bilo na toženki.
Glede na to, da se je tožnica ob udarcu v glavo onesvestila in da ima na škodni dogodek amnezijo, je treba soglašati s pritožbeno navedbo, da primarnega strahu ni utrpela.
Četudi bi po mnenju izvedenca nevrologa enostaven operativen poseg zmanjšal tožničine težave, ni mogoče zanikati, da vsak operativen poseg predstavlja določeno tveganje oziroma negotovost z vidika poteka in izida zdravljenja. Okoliščine, da se ne podvrže operativnemu posegu, tako ni mogoče šteti oškodovancu v škodo v tem smislu, da je kršil svojo dolžnost glede zmanjševanja škode.
Tudi v primeru, da bi tožnica uveljavljala upravičenja iz zdravstvenega zavarovanja, bi v končni posledici povzročena škoda bremenila toženko (na podlagi regresne pravice Zavoda). Toženkin ugovor bi bil lahko pravno relevanten le, če bi zatrjevala, da predmetno plačilo odškodnine zanjo predstavlja dvojno plačilo, ker gre za stroške, ki so bili predhodno že kriti iz zdravstvenega zavarovanja.
odpravnina - odpust dolga - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - pravna oseba - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum
Toženka je že ob sklenitvi sporazuma vedela za terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot in se ji je s sklenitvijo sporazuma odpovedala. Bistveno je, da je sedanji direktor kot poslovodni organ tožniku odpustil dolg, za katerega je toženka vedela in bi zanj moral vedeti tudi on. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zapisalo, da se v obligacijskih odnosih ne more kot relevantno vednost pravne osebe šteti le vednost zakonitega zastopnika, temveč se glede na okoliščine primera preverja, ali se lahko vednost pravne osebe pripiše vednosti nižjih stopenj organizacijske strukture pravne osebe. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je pobotni ugovor toženke neutemeljen.
pravilna izpolnitev - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zakonska cesija - koneksnost terjatev - avtentična razlaga zakona
V skladu z avtentično razlago je treba 631. člen OZ razumeti tako, da je pogoj koneksnosti terjatev podizvajalca do izvajalca in izvajalca do naročnika izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja. Slednje pomeni, da so predmet obeh terjatev katerakoli dela (ni potrebno, da so dela po obeh terjatvah ista), ki so zajeta v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. V gradbeništvu oziroma v konkretnem primeru to pomeni, da je pomembno le to, da so dela po obeh terjatvah tista dela, ki so obsežena v sklopu pogodbenih del za isti investicijski objekt iz gradbene pogodbe med naročnikom in izvajalcem.
prenos pogodbe - prevzem dolga - ugovor sočasne izpolnitve - zadržnina - zapadlost
Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ2, saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom. Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.
V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.
vrednost spornega predmeta - sprememba namembnosti zemljišča - čas ob vložitvi tožbe - tožba na sklenitev pogodbe - izpolnitev dednega dogovora
V tožbi določena vrednost spornega predmeta, temelječa na dejstvu, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, in na vrednosti, ki jo je zanjo določal GURS, ne ustreza sedanjim okoliščinam, saj je prišlo do spremembe namembnosti sporne nepremičnine v stavbno.
Vrednost spornega predmeta je potrebno oceniti v času vložitve konkretne tožbe, zato ni pravilno stališče, da je za določitev vrednosti konkretnega spornega predmeta bistveno, kakšna je bila vrednost nepremične v času izdaje sklepa o dedovanju, v katerem je bil sklenjen vtoževani dedni dogovor.
Ker znaša sedanja vrednost spornega predmeta 158.750,00 EUR je stvarno pristojno okrožno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00020897
SPZ člen 99, 117.. ZNP člen 114.. ZPP-UPB3 člen 21.
določitev načina rabe nepremičnine - negatorna tožba - prepoved uporabe - narava spora - razmerja med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba - verjetnost nastanka škode - res transacta kot procesna ovira za sojenje - nove okoliščine
Spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pripravljalna vloga tožnika, podana dne 26. 6. 2017, je bila glede na njen obseg in vsebino, potrebna za postopek, pri čemer ni odločilnega pomena dejstvo, da se tožnik v njej sklicuje na pravnomočno zaključen postopek v vzorčni zadevi in povzema vsebino sodb, izdanih v tem sporu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012591
KZ-1 člen 34, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poskus uboja - napad z nožem - namen storilca - pooblastila pritožbenega sodišča - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec namerno z nožem v hrbet zabodel oškodovanca, ureznina se je končala z 10 cm globoko vbodnino v mišičju ob hrbtenici. Dejanske ugotovitve konkretnega primera spričo možnih hudih posledic in mesta vbodnine, tudi glede na opis dejanja, iz katerega izhajajo vsi zakonski znaki hujšega kaznivega dejanja poskusa uboja, izkazujejo nepravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja v sodbi sodišča prve stopnje kot (le) kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe prizadejane z nevarnim orodjem.
nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - jamčevalni zahtevek - odprava stvarnih napak - skrite napake - montaža plinovoda - napaka pri izdelavi gradbe - plinska peč - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - predmet postopka - pravice kupca - pravilna izpolnitev pogodbe - brezhibno delovanje stvari - zamenjava stvari - sanacija - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka
Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta, ki je napako dolžan odpraviti lahko (praviloma) svojo (pogodbeno) obveznost (pravilno) izpolni na več načinov. V konkretnem primeru mora biti odprava napake skladna s prisilnimi predpisi, kar tožbeni zahtevek (kar je potrdil tudi izvedenec), upošteva, zato toženka s tem v zvezi nima možnosti izbire, niti tega ne zatrjuje. Tožniki so zahtevali zamenjavo obstoječega grelnika s konkretno določenim tipom kondenzacijskega grelnika.
Tožencu kot prodajalcu in investitorju je naložena sanacija plinovodne napeljave z zamenjavo plinskih grelnikov, z možnostjo priključka na mestno plinovodno omrežje, s tem v zvezi potrebno sanacijo ostalih povezanih naprav (dimnika, odvoda kondenza …) ter s pridobitvijo za to potrebne dokumentacije in soglasij. Stanovanja so bila tožnikom predana z napako, obstoj napake pa pomeni nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti, zato je toženka napake dolžna odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011773
ZZZDR člen 88, 92, 211, 408. URS člen 35. ZPP člen 8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija - kolizijski skrbnik - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - odobritev skrbnika za posebni primer - odobritev tožbe - pravica otroka do ohranitve statusa - osebnostne pravice - varstvo otrokovih osebnostnih pravic - izvedenec klinične psihologije - preiskovalno načelo - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Odobritev opravljenih procesnih dejanj ni nujno izrecna ali pisna, ampak je lahko tudi konkludentna; kolizijski skrbnik (CSD) pa je s svojimi konkludentnimi ravnanji v preteklosti jasno izrazil, da želi pravdo nadaljevati.
Pravica izpodbijati očetovstvo je otrokova samostojna pravica, ki ne more biti prisilno zvezana s hkratnim uveljavljanjem pravice do ugotovitve očetovstva po 92. členu ZZZDR.
Sodišče mora opraviti tehtanje med pravico mladoletne tožnice do ohranitve statusa in pravico do poznavanja identitete svojih naravnih staršev, v kateri je zaobjeto tudi upravičenje do ukinitve pravne vezi z domnevnim staršem, ki ne ustreza realnosti.
Temeljno merilo za odločanje o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka je kriterij uspeha, ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde. Načelo krivde je le dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov, zato si ni mogoče predstavljati situacije, ko bi kljub končnemu uspehu (tožba je bila zavržena) toženec moral tožniku povrniti stroke postopka po krivdnem načelu.
Če je tožba vročena napačni osebi, ta s tem še ne postane stranka. Ne gre torej za položaj, ko bi tožnik pomotoma tožil nekoga, ki ni zavezanec iz razmerja, zato tudi položaj toženca (sedaj tožnika) ni bil ogrožen. Povedano drugače, toženec ni mogel biti negotov glede pravnega razmerja (odškodninske obveznosti), zato tudi ni imel interesa za ugotovitveno tožbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45, 45/3, 47, 47/4, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodna praksa je enotna, da gre za zelo zahtevno delo, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti izvedenskega mnenja. Za izjemno zahtevno delo pa morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec sam obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre za izjemno zahtevno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno poudarilo, da izvedenka ob priglasitvi stroškov ni dodatno obrazložila, zakaj (po njenem mnenju) izvedensko mnenje odstopa od standardne zahtevnosti do te mere, da že ustreza pojmu izjemne zahtevnosti. Že zato pritožba ne more biti utemeljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 101.. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - izobrazba - ustrezno delo - III. kategorija invalidnosti
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po poklicu "pravnik" s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, ponujeno pa mu je bilo delo za delovno mesto "usmerjevalec pošiljk I", za katerega se glede na opis delovnega mesta zahteva poklic "PTT prometnik" s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita, ker tožniku ponujena nova pogodba ni ustrezna glede na tožnikovo dejansko strokovno izobrazbo.
solastna stvar - delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne stvari - nova solastninska skupnost - soglasje solastnikov - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - napotitev na pravdo
Delitev solastnine načeloma ne more privesti do nove solastninske skupnosti in postopka ni mogoče uporabiti za to, da se izloči le posamezni solastnik. Tak način delitve bi bil mogoč le ob izrecnem soglasju vseh udeležencev, vendar ga v obravnavanem primeru ni.
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka (v obrazložitvi omenjene sodbe je sicer uporabilo izraz „zavrnitev tožbenega zahtevka“). To je storilo šele z dopolnilno sodbo. Ker je takšna dopolnilna sodba v vseh ozirih popolnoma samostojna odločba (kar velja tudi glede pritožbenega izpodbijanja odločitve, ki jo vsebuje), bi se moral (če je želel izpodbijati zavrnilni del, ki ga vsebuje) tožnik pritožiti zoper slednjo, česar pa ni storil. Na drugi strani pa zavrnilnega dela ne more izpodbijati s pritožbo zoper sodbo z dne 10. 1. 2017, saj ta takšne odločitve sploh ne vsebuje (medtem ko za pritožbo zoper obrazložitev pravnega interesa nima).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013373
ZDR-1 člen 184, 184/1.. OZ člen 131.. ZObr člen 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - misija
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je tožniku nastala pri delu ali v zvezi z delom zaradi akutnega infarkta srca, ni utemeljen, ker toženki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja v smislu nepravilne in neskrbne zdravstvene obravnave pred napotitvijo na misijo in na misiji na Kosovu. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - darilna pogodba
Ker je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je na prvem tožencu dokazno breme, da nepremičnina ne spada v skupno premoženje in zaključilo, da tega bremena ni zmogel.