predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vročitev odločbe - elektronsko vročanje prek portala eDavki - fikcija vročitve
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravno pravilno, da nastopi fikcija vročitve po 85.a členu ZDavP-2, tudi če ni ugotovljeno, da se je prejemnik lahko seznanil z obvestilom, da ga na eDavkih čaka dokument, ki mu ga je treba vročiti, in zanjo zadošča obveznost prejemnika, da si uredi dostop do eDavkov ter redno preverja, ali ga tam čakajo obvestila, oziroma si uredi obveščanje o obvestilih preko elektronske pošte?
davek na promet nepremičnin - odprava oziroma razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba v upravnem postopku - status rezidenta - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Ni sporno, da je bila pritožba zoper v tem sporu izpodbijano odločbo zavržena, kar ima enak učinek, kot da pritožnik pritožbe ne bi vložil. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
davek na promet nepremičnin - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - potek prekluzivnega roka - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Zaradi eventualnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 pritožničina pravica, da doseže odpravo odmerne odločbe po nazorstveni pravici in s tem do učinkovitega sodnega varstva, v okoliščinah konkretnega primera ni v ničemer ogrožena. Potek roka iz 88. člena ZDavP-2 namreč ni ovira za odločanje sodišča o pritožničinem tožbenem zahtevku, saj ta rok, ki velja v davčnem postopku, sodišča v postopku upravnega spora ne zavezuje.
Sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, mora s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
Glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov pa v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna.
predlog za dopustitev revizije - informativni izračun dohodnine - stroški ugovora - uspeh v postopku - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je priznalo povračilo stroškov, ki jih je imela tožeča stranka v zvezi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine, po tretjem odstavku 79. člena ZDavP-2 na podlagi uspeha v postopku in jih ni presojalo na podlagi četrtega odstavka istega člena?
URS člen 147. ZTro-1 člen 95. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6, 6/1.
dopuščena revizija - vračilo trošarine za energente - vračilo trošarine za komercialni namen - nezakonit podzakonski akt - exceptio illegalis - ugoditev reviziji - formalno in materialno izčrpanje - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika
Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko – komercialni namen in komercialni prevoz, v drugem stavku prvega odstavka 6. člena, ki določa, da lahko vračilo trošarine za gorivo, točeno na internem servisu za točenje goriv, uveljavlja le upravičenec, ki je imetnik tega internega servisa za točenje goriv, vzpostavlja dodatni pogoj za uveljavljanje pravice do vračila trošarine. Ker to presega zakonski okvir pooblastila iz petega odstavka 95. člena Zakona o trošarinah in tudi po vsebini nasprotuje tej določbi, te določbe pravilnika pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - začasni ukrep - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, niti ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe.
Ugoditev predlagani začasni odredbi ni mogoča niti iz razloga, ker odprava izpodbijanega akta (ugoditev tožbi) že po svoji vsebini ni začasni ukrep, ki bi uredil sporno stanje med strankama do odločitve v tem upravnem sporu (ampak bi pomenil meritorno odločitev v zadevi).
ZDDPO-2 člen 12, 12/3. ZDavP-2 člen 51, 51/2, 129, 129/3, 129/3-3. ZGD-1 člen 54, 57. Uredba (ES) št. 1606/2002 evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov člen 1.
dopuščena revizija - davčni odhodki - dokazovanje - davek od dohodka pravnih oseb - obseg in vrsta opravljenih storitev - računovodski izkazi - dokazna sredstva - zavrnitev revizije
Obstoj listine, ki ustreza uporabljenim računovodskim standardom, sam po sebi na davčnem področju ni zadosten pogoj za uspešnost dokazovanja nastanka poslovnega dogodka in s tem tudi ne višine izračunanega davka.
Vprašanje, ali je določena knjigovodska listina verodostojna ali ne, je povezano s kvaliteto samega dokaza, ki se ovrednoti z ustreznimi računovodskimi standard. Zato je tudi vprašanje, ali je določen prihodek oziroma odhodek mogoče izkazati z ustrezno, verodostojno knjigovodsko listino, vprašanje načina dokazovanja tega dejstva, obstoj take listine pa sam po sebi ni nujen, niti ne zadosten pogoj za uspešnost takega dokazovanja.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe, pač pa razlogi na strani sodišča v zvezi z izvedbo obravnavanega upravnega spora. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, pač pa ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
odlog ugotavljanja davčne obveznosti - stranka postopka - davčni zavezanec - tožnik v upravnem sporu - nejasnost - ugoditev pritožbi
Čeprav je tožba vsebovala vse potrebne podatke za opredelitev tožnika iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1 (ime, priimek in njegov naslov), je bila namreč takšna opredelitev glede na specifiko obravnavanega primera (obstoj dveh oseb z istim imenom, priimkom ter naslovom) nejasna. Zato bi sodišče prve stopnje stranki moralo omogočiti, da to nejasnost (pomanjkljivost) tožbe odpravi sama. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo tako, saj tožnika ni pozvalo na odpravo opisane nejasnosti, temveč je njegovo voljo nadomestilo s svojo presojo, da je tožnik A. A. mlajši.
ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZUP člen 9, 238. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 131, 138, 138-1.
načelo nevtralnosti - načelo učinkovitosti - sodba SEU - zapisnik v davčnem postopku - pripombe na zapisnik - pravica do izjave - novi dokazi - dokazna prekluzija - dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev obdavčitve - predlog za predhodno odločanje SEU
Restriktivna uporaba dokazne prekluzije iz drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 mora omogočiti davčnim zavezancem, da pojasnijo razloge, zakaj dokazi niso bili predloženi prej. Pri tem je bistveno, da davčni organ ne presoja podrobne vsebinske presoje (ne)opravičljivosti podanih razlogov za zamudo, temveč zgolj to, ali so očitno neopravičljivi. Takšni bodo tisti razlogi pri katerih je mogoče zaključiti, da jih je davčni zavezanec podal z namenom zavlačevanja postopka in gre torej za zlorabo pravice do predlaganja novih dokazov. Taka razlaga drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 je skladna tudi z načelom enakovrednosti. Navedena določba se uporablja v vseh davčno-inšpekcijskih postopkih.
Uporaba dokazne prekluzije iz drugega odstavka 140. člena ZDavP-2 je torej dovoljena le, če je bilo v postopku ugotovljeno, da je davčni zavezanec imel možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja stranke kot odraz 22. člena Ustave) in hkrati za svojo zamudo ne poda nobenih (dodatnih) razlogov oziroma da okoliščine kažejo na zlorabo te pravice (11. člen ZUP), ker je navajanje novih dejstev in dokazov očitno namenjeno le zavlačevanju postopka.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi tarifna številka 39, 63, 94. Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi tarifna številka 9401 90 80, 3926 90 97.
sodba SEU - kombinirana nomenklatura - dopuščena revizija - del sedeža motornega vozila - uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - zavrnitev revizije
SEU je v sodbi C-725/21 z dne 9. 3. 2023 presodilo, da za pojem »deli« v smislu tarifne številke 9401 velja enako kot pri drugih poglavjih KN, in sicer ta pojem zahteva, da obstaja celota, za delovanje katere so ti deli nujno potrebni. Ne zadostuje, da se dokaže, da stroj ali aparat brez tega proizvoda ne more zadovoljiti potreb, za katere je namenjen. Dokazati je treba tudi, da je mehansko in elektronsko delovanje zadevnega stroja ali aparata odvisno od navedenega proizvoda. Blago je mogoče šteti za »dele« sedežev v smislu tarifne številke 9401 KN le, če je nujno potrebno za to, da bi sedeži lahko opravljali svojo funkcijo
Bistvo revidentkinih navedb je, da imata plastična zaščita in mrežica predvsem funkcijo varovanja oziroma varnosti, saj funkcija sedeža naj ne bi bila zgolj nosilna ampak tudi varovalna. Revidentka dodatnih vsebinskih navedb glede povečanja varnosti ne poda, tako ni jasno, katero nevarnost naj bi oba proizvoda zmanjševala oziroma varnost česa (samega sedeža, vozila, potnikov) se z njuno vgradnjo poveča. Vendar to niti ni bistveno, saj revidentka sama navede, da sporna proizvoda ne zagotavljata posebnega opravila v povezavi z glavno funkcijo sedeža, niti ne gre za neko dodatno funkcionalnost sedeža. Na tej podlagi Vrhovno sodišče, ob upoštevanju stališča SEU iz sodbe C-725/21 z dne 9. 3. 2023, sodi, da gre pri obeh primerih za dodatek k sedežu in ne za njegove bistvene dele, od katerih je odvisno, ali bo lahko sedež opravljal svojo funkcijo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje avtomobilski sedež ohrani vso svojo funkcionalnost tudi v primeru, da se nanj ne pritrdi plastične zaščite za namene zaščite notranjosti oziroma mrežice za shranjevanje stvari. Dodatne revidentkine navedbe o tem, da plastične zaščite in mrežice ni mogoče uporabljati samostojno oziroma v povezavi z drugimi predmeti ter da ju tudi ni mogoče odstraniti po tem, ko sta vgrajeni v sedež, pa so ob upoštevanju stališča SEU, nerelevantne. Prav tako ni upoštevna revidentkina primerjava obeh proizvodov s prevleko sedeža. Sedeža brez prevleke ni mogoče dolgotrajno uporabljati in je tako neposredno povezana z glavno funkcijo sedeža (tudi po stališču SEU, 38. točka obrazložitve sodbe C-725/21 z dne 9. 3. 2023).
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 3a. ZDoh-2 člen 114, 116.
dopuščena revizija - dohodnina - davčne olajšave - davčni zavezanec - državljan države članice Evropske unije - uveljavljanje davčne olajšave - razlaga prava EU
Davčni rezident druge države članice Evropske unije, ki ves svoj dohodek na podlagi zaposlitve ustvari v Sloveniji, ima v Sloveniji pravico uveljavljati olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Po načelu primarnosti prava Evropske unije v obravnavani zadevi ni dopustno uporabiti določbe 116. člena Zakona o dohodnini, ker posega v 45. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki njenim državljanom zagotavlja prosto gibanje delavcev in privede do nedopustne diskriminacije na podlagi davčnega rezidentstva.
Ker je revident vse svoje obdavčljive dohodke dosegel v Sloveniji, je bil v bistveno enakem položaju kot rezidenti Slovenije, ki svoje dohodke prav tako ustvarjajo v tej državi, vendar pa je bil glede možnosti uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane nedopustno obravnavan drugače in je bila zato njegova davčna obveznost plačila dohodnine v Sloveniji posledično sorazmerno višja. Poleg tega je bil v slabšem položaju tudi v primerjavi z davčnimi zavezanci v Italiji, saj je v danih okoliščinah plačal več dohodnine, kot bi jo plačal, če bi svoj dohodek ustvaril v tej državi.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. ZDoh-2 člen 114, 116. URS člen 3a.
dopuščena revizija - dohodnina - davčne olajšave - davčni zavezanec - državljan države članice Evropske unije - uveljavljanje davčne olajšave - razlaga prava EU
Davčni rezident druge države članice Evropske unije, ki ves svoj dohodek na podlagi zaposlitve ustvari v Sloveniji, ima v Sloveniji pravico uveljavljati olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Po načelu primarnosti prava Evropske unije v obravnavani zadevi ni dopustno uporabiti določbe 116. člena Zakona o dohodnini, ker posega v 45. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki njenim državljanom zagotavlja prosto gibanje delavcev in privede do nedopustne diskriminacije na podlagi davčnega rezidentstva.
Ker je revident vse svoje obdavčljive dohodke dosegel v Sloveniji, je bil v bistveno enakem položaju kot rezidenti Slovenije, ki svoje dohodke prav tako ustvarjajo v tej državi, vendar pa je bil glede možnosti uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane nedopustno obravnavan drugače in je bila zato njegova davčna obveznost plačila dohodnine v Sloveniji posledično sorazmerno višja. Poleg tega je bil v slabšem položaju tudi v primerjavi z davčnimi zavezanci v Italiji, saj je v danih okoliščinah plačal več dohodnine, kot bi jo plačal, če bi svoj dohodek ustvaril v tej državi.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - polni delovni čas - krajši delovni čas - starševski dopust - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tretji odstavek 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o dohodnini razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih?
ZDoh-2 člen 48, 48/3 59, 59/1. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - akontacija dohodnine - polni delovni čas - krajši delovni čas - starševski dopust - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tretji odstavek 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o dohodnini razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih?
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226, 226-6. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1, 67/1-a82, 82/1, 82/1-6.
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - davčna goljufija - objektivne okoliščine o vedenju - pravica do odbitka vstopnega DDV - breme dokazovanja - pravno odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pisna izjava prič - ugoditev reviziji
Davčni organ, ki namerava zavrniti pravico do odbitka, mora pravno zadostno dokazati tako objektivne elemente, ki izkazujejo obstoj goljufije na področju DDV, kot tudi tiste, ki izkazujejo, da je davčni zavezanec storil to goljufijo ali da je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje za utemeljitev te pravice, povezana z navedeno goljufijo.
Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če so bila ta dejstva pravno zadostno dokazana, in ne zaključena na podlagi domnev ali predpostavk, ki bi z obrnitvijo dokaznega bremena povzročile poseg v temeljno načelo skupnega DDV, ki je pravica do odbitka. V zvezi s tem davčni organ zavezancu za davek ne more naložiti opravljanja zapletenih in daljnosežnih preverjanj glede njegovega dobavitelja ter tako s tem nanj dejansko prenesti svoje naloge nadzora.
Ko je obstoj dobave blaga dokazan, dejstvo, da blago ni bilo prejeto neposredno od izdajatelja računa, ne izvira nujno iz goljufivega prikrivanja pravega dobavitelja in ni nujno zloraba, ampak ima lahko druge razloge, kakor so med drugim obstoj dveh zaporednih dobav, ki se nanašata na isto blago, ki se od prvega dobavitelja neposredno prenese drugemu dobavitelju.
Zgolj vprašanje (ne)racionalnosti in (ne)utemeljenosti določene organizacije dobav oziroma storitev samo po sebi ni odločilno dejstvo, ki lahko samo po sebi utemeljuje obstoj goljufije v sistemu DDV in to kljub dejstvu, da nekdo v tej verigi ni izpolnil svojih davčnih obveznosti.
Obstoja take goljufije oziroma védenja o njej samo po sebi tudi ne more utemeljevati zgolj nespoštovanje drugih zakonskih obveznosti.
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, ki vsebuje zahtevo, da bi morala stranka v tožbi navesti okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo z zaslišanjem prič, ki so v davčnem postopku dale pisno izjavo, mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, pomembnimi za odločitev, pomeni najmanj nedopusten poseg v strankino pravico do neposredne izvedbe dokaza pred sodiščem.
ZDoh-2 člen 59, 59/1. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - akontacija dohodnine - polni delovni čas - krajši delovni čas - prispevki za socialno varnost - starševski dopust - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tretji odstavek 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o dohodnini razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih?