ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/3. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije napačno uporabilo 144. člen ZUP v povezavi z 9. členom ZUP in 157. členom ZDavP-2, ko je v upravnem sporu, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, presojalo po pravilih, ki veljajo za posebni ugotovitveni postopek in ne po pravilih, ki veljajo za skrajšani ugotovitveni postopek?
URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
URS člen 14, 125. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
ZDoh-2 člen 18, 105, 105/1, 105/3, 105/3-11. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - posojila - drug dohodek - odmera dohodnine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je posojilno razmerje med pravno osebo kot posojilodajalcem ter z njim povezano fizično osebo kot posojilojemalcem zgolj zaradi pogodbeno nedoločenega roka za vračilo posojila (vračilo na poziv) ter pomanjkanja zavarovanja posojila kljub posojilojemalčevemu vračanju posojila dovoljeno kvalificirati kot (obdavčljivo) izplačilo povezani osebi in ne kot posojilo?
Ali lahko davčni inšpekcijski organ v inšpekcijskem nadzoru nad pravno osebo kot posojilodajalcem pravni posel, v katerem kot posojilojemalec nastopa povezana fizična oseba, rok vračila posojila pa ni določen (vračilo na poziv) še pred posojilodajalčevo podajo zahteve za vračilo posojila ter pred zastaranjem takega zahtevka posel pravno kvalificira v nasprotju s pogodbeno voljo pogodbenikov (kot izplačilo povezani osebi, ne pa posojilo)?
URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - predlog za dopustitev revizije - nezazidano stavbno zemljišče - načelo enakosti - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
URS člen 14, 125. ZPP člen 367a, 367b. ZUS-1 člen 64. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2, 367c, 367c/3. URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
URS člen 22. ZUS-1 člen 52, 63, 63/2, 63/2-3. ZDDV-1 člen 25, 25/1. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - spremenjena pravna podlaga - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - predlaganje dokazov - prekluzija - materialno procesno vodstvo - substanciranje dokazov - ugoditev reviziji
Upravno sodišče je zaradi spremenjene pravne podlage za odločitev tožnici (revidentki) dolžno zagotoviti pravico, da poda ustrezne navedbe in dokazne predloge v zvezi z očitano kršitvijo, ki je drugačna od kršitve, ki se mu očita z odločbo davčnega organa.
V upravnem sporu je namreč tožniku zagotovljena možnost do učinkovitega sodelovanja oziroma možnost učinkovitega odzivanja na vsa procesna ravnanja, ki lahko vplivajo na njegove v materialnem pravu določene pravice, pravne koristi ali dolžnosti (torej na njegov pravni položaj) in s tem možnost aktivnega vplivanja na odločitev samo, če lahko navaja tudi (nova) dejstva in predlaga izvedbo (novih) dokazov. Teh namreč zaradi naknadno spremenjene pravne podlage praviloma ni mogel predložiti oziroma ni mogel navesti v postopku izdaje upravnega akta in glede njih torej ne more biti prekludiran. Po drugi strani navedeno vzpostavlja dolžnost sodišča po izvajanju nadaljnjega materialnega procesnega vodstva (t. i. odprtega sojenja).
Čeprav je revidentka v zadnji pripravljalni vlogi dala predloge za zaslišanje istih oseb kot že v tožbi (ti tožbeni predlogi so bili zavrnjeni kot prepozni), pa so ti predlagani dokazi ne samo novi ampak tudi dovoljeni. Nanašajo se namreč na drugačno ugotovitev dejstev, ki izhaja iz njihove drugačne pravne kvalifikacije, zato jih ni mogoče šteti za prepozne oziroma prekludirane v smislu 52. člena ZUS-1.
Zavrnitev predlaganega dokaza kot nesubstanciranega pa je dopustna le, če je stranka o tej pomanjkljivosti predhodno seznanjena in jo ima možnost odpraviti.), pa so ti predlagani dokazi ne samo novi ampak tudi dovoljeni.
ZDavP-2 člen 138. ZDS-1 člen 18. ZDDPO-2 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 18/15.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetniška dejavnost - dolžnost predložiti listine - poslovna dokumentacija - poseg v pravico do zasebnosti - osebni podatki - odločba Ustavnega sodišča - davčna osnova - opravljena storitev - čas plačila - zavrnitev revizije
Za odvetniško dejavnost se pri izračunu davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in med prihodke poslovnega leta upošteva tudi ocenjena vrednost odvetniških storitev, ki jih je odvetnik nesporno opravil v davčnem letu tudi v postopkih, ki v tem letu še niso bili zaključeni, in za katere še ni dobil plačila.
Odvetniška družba, je kot pravna oseba po prvem odstavku 3. člena ZDDPO-2 zavezanec za DDPO. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenih računovodskih standardov, če zakon ne določa drugače. Poslovni subjekti so dolžni svoje računovodske in knjigovodske listine voditi skladno z veljavnimi računovodskimi standardi, ki se lahko (kot strokovna pravila in dognanja računovodske stroke) po ustaljenih stališčih Vrhovnega sodišča uporabijo tudi kot pripomoček pri razlagi zakona, v zvezi s presojo materialnih pogojev za priznanje prihodkov in odhodkov.
Neutemeljeno je stališče revidenta, da bi njegova davčna obveznost lahko nastopila šele, ko bi prejel prihodke od stranke, saj bi glede na zgoraj pojasnjeno tudi revident moral računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takem računovodenju pa se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo in ne šele ob plačilu, kot sta to določala tedaj veljavni SRS 18.15. in 12. člen ZDDPO-2. Pri tem sklicevanje na ZOdvT, ni utemeljeno, ker to ni poseben davčni predpis ali pravna norma, ki bi urejala obdavčenje, pač pa je ta zakon urejal le razmerja med odvetnikom in njegovo stranko. Zato za to obdavčitev ni merodajno, kdaj je odvetnikova storitev zapadla v plačilo po 9. členu ZOdvT.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-217/19 odločilo, da ZDavP-2, veljaven tudi v času odločanja tožene stranke v obravnavani zadevi, ni bil v neskladju z Ustavo v delu, ki se nanaša na pooblastilo davčnih organov tožene stranke in s tem povezane dolžnosti odvetnika glede predložitve listin in dokumentov, iz katerih so razvidni podatki poslovnega razmerja, ki omogočajo identifikacijo odvetnikovih strank. Ustavno sodišče je pri tem izhajalo iz predpostavke, da je mogoče, da podatke o poslovnih razmerjih strank davčni organi pridobijo ločeno od drugih zaupnih podatkov strank in poudarilo, da ima za to pravico in dolžnost skrbeti predvsem odvetnik sam. Ob tem je zavzelo stališče, da lahko odvetniki v prvi vrsti sami zmanjšajo nevarnost nesorazmernih posegov v odvetniško zasebnost, in sicer tako, da „nemudoma vsestransko ločijo shranjevanje podatkov o svojem finančnem poslovanju od arhiviranja tiste dejavnosti, ki se nanaša na vsebino razmerja med odvetnikom in njegovimi strankami“. Odvetnik je tisti, ki mora v davčnem postopku v okviru svoje sodelovalne dolžnosti presoditi, posredovanje katerih dokazov davčnemu organu je z vidika varstva odvetniške zasebnosti še sorazmerno in katerih ne, in nadalje, da lahko odvetnik (na podlagi take presoje) bodisi davčnemu organu ponudi druge dokaze bodisi zavrne predložitev zahtevanih. V morebitnem sporu z davčnim organom bi lahko nato uveljavljal prekomeren (neutemeljen) poseg tega organa v pravico do odvetniške zasebnosti v pravnih sredstvih, torej tudi, da mu nepredložitev dokazov, ki jih ne sme predložiti v dokaznem postopku, ne sme škodovati.
URS člen 14, 125. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2,367c, 367c/3. ZUS-1 člen 64. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (2019) člen 16.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da 16. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 77/2019) v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju, krši drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi 125. člena Ustave (exceptio illegalis) odklonilo njegovo uporabo in ali je v skladu s 14. členom Ustave, da je toženki naložilo, da tožniku za leto 2020 odmeri NUSZ na območju Občine Medvode ob upoštevanju števila točk, ki po 16. členu Odloka veljajo za nezazidana stavbna zemljišča v tretjem območju?
2. Ali 125. člen Ustave, ki pooblašča sodišča za uporabo instituta exceptio illegalis, skupaj s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 omogoča Upravnemu sodišču, da določi način izvršitve na način, da samo oblikuje pravno normo?
dopuščena revizija - davek od dohodka iz kapitala - izogibanje davčnim obveznostim - ugoditev in tožbi - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je mogoča uporaba četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 v primeru, ko davčni organ ugotovi sicer pravnoformalno pravilno izveden odkup lastnih poslovnih deležev (skladno s pravili ZGD-1), z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, vendar pa je na podlagi dejstev in okoliščin mogoče ugotoviti objektivne okoliščine, ki kažejo, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili bodisi pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov?
predlog za dopustitev revizije - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določen - prekoračitev roka za odločitev - plačilo zamudnih obresti - davčna obveznost
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je stranka upravičena do obresti, če je davčni organ zamudil z izdajo in vročitvijo odločbe na podlagi katere bi moral stranki vrniti preplačan davek, zaradi česar se je vračilo zgodilo kasneje, kot če bi organ postopal v zakonsko predpisanih rokih?
ZUS-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-2, 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dopuščena revizija - odločanje po sodniku posamezniku - denarna vrednost - nepravilna sestava sodišča - očitna kršitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - drugi dohodek - povečanje vrednosti premoženja - aktivno ravnanje - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - prenos premoženja - dohodnina
Pristojnost sodnika posameznika je vedno izključena, če vrednost predmeta v zadevah, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR, četudi pri tem ne gre za pomembno pravno vprašanje. V takih zadevah je izključena možnost uporabe izjeme po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1. V razmerju med prvo in tretjo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 ne gre za alternativno določena pogoja za odločanje po sodniku posamezniku.
Takšna razlaga obstoječe zakonske ureditve je skladna tudi z načelom zožujoče razlage izjem. Odločanje po sodniku posamezniku v upravnem sporu je bila po tedaj veljavni ureditvi namreč izjema od senatnega sojenja, ki jo je treba razlagati restriktivno v korist senatnega sojenja.
Načelo zakonitosti in ustavna skladna razlaga preprečuje, da bi se določba 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 uporabljala kot nadomestna določba, ki bi služila kot podlaga za obdavčitev vsega, česar zakonodajalec ni opredelil kot obdavčljiv dohodek v okviru urejanja obdavčitve posameznih vrst dohodkov. Gre za določbo, ki obdavčuje svojo vrsto dohodkov, t.i. sui generis dohodke, ki jih po njihovih značilnostih ni mogoče opredeliti kot nobeno drugo vrsto dohodka. Značilnost teh dohodkov pa je, da povečujejo premoženje (ekonomsko moč) fizične osebe (prejemnika), če jih je ta dejansko dosegla s svojo aktivnostjo in s ciljem povečanja svojega premoženja.
V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 zato ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo davčnega zavezanca in s ciljem povečanja premoženja.
predlog za dopustitev revizije - fikcija vročitve - davčni postopek - vročitev upravne odločbe v tujino - tek pritožbenega roka - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali prvi odstavek 85. člena ZDavP-2, ki določa, da je vročitev praviloma opravljena 15. dan od dneva odpreme, v situaciji, ko gre za vročanje v tujino, davčnemu zavezancu zagotavlja pravice do sodelovanja v davčnem postopku, do izjave in do pravnega sredstva?
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 37/2, 37/2-1.
predlog za dopustitev revizije - dohodki iz delovnega razmerja - poslovodna funkcija - edini družbenik - samostojni podjetnik
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da se vsi dohodki samozaposlene osebe samostojnega podjetnika, pridobljeni z delom za družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in direktor je ravno samozaposlena oseba, obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja, in sicer v tistem delu, ki se nanašajo na vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2, v delu, ki se nanašajo na dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo pa na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 v zvezi s četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2?“
predlog za dopustitev revizije - informacije javnega značaja - izjeme - davčna tajnost - delna ugoditev predlogu - enotna uporaba prava
Vrhovno sodišče se v fazi obravnavanja predloga za dopustitev revizije ne ukvarja z ustavnostjo zakonskih razlag, na katerih temelji sodba nižjega sodišča. Zato je neupošteven tožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče, če bo ugotovilo, da je razlaga sporne 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 edina možna, prekine postopek odločanja o tem predlogu in začne postopek za oceno ustavnosti ZDIJZ pred Ustavnim sodiščem.
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi za varovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, moral prvostopenjski organ zahtevane informacije kot davčno tajnost obravnavati le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?
ZDoh-2 člen 105, 105-11. ZPP člen 367a, 367a/2, 367a/2-2.
predlog za dopustitev revizije - pravilna pravna kvalifikacija - drug dohodek - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče s prekvalifikacijo spornega posojila v drug dohodek iz 11. točke drugega odstavka 105. člena ZDoh-2 odstopilo od stališč Vrhovnega sodišča iz sodbe in sklepa opr. št. X Ips 91/2017?
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 64, 64/3. ZPP člen 343, 352.
zavrženje pritožbe - pravni interes - ugoditev tožbi - odprava upravnega akta - izboljšanje pravnega položaja - varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb
Odprava upravnega akta učinkuje za nazaj (ex tunc), to pomeni, da se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale. Postopek je ponovno odprt in vsi subjekti v postopku lahko (ponovno) uveljavljajo vse svoje procesne pravice. Četudi bi Vrhovno sodišče sledilo predlogu drugega pritožnika in pritožnice ter ugotovilo nezakonitost odločitve sodišča prve stopnje, da se njuni tožbi zavržeta, glede na siceršnjo odločitev sodišča prve stopnje o odpravi izpodbijanega akta, to ne bi izboljšalo njunega trenutnega pravnega položaja v obravnavanem upravnem sporu. Zato drugi pritožnik in pritožnica nimata pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se njuna tožba zavrže, saj si glede na siceršnjo odločitev sodišča prve stopnje svojih pravnih položajev v obravnavanem upravnem sporu v nobenem primeru ne moreta več izboljšati.
Pritožba prvega pritožnika zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe drugega pritožnika in tožnice pa ni dovoljena, ker se ta odločitev na prvega pritožnika ne nanaša. Prvi pritožnik s to pritožbo ne zahteva varstva svojega pravnega položaja, temveč pravnega položaja drugih pritožnikov.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - začasna odredba do odločitve o reviziji - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi zakonskih zahtev iz 367a člena in četrtega odstavka 367, b člena ZPP ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Ker tožnica le izpostavlja drugo določbo Vrhovnega sodišča, ne pojasni pa,v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna, je izostal tudi natančen in konkreten opis sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala izpodbijana odločitev.
Dopustitev revizije s sklepom je procesna predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Ker revizija ni bila dopuščena, tudi revizija v tem upravnem sporu ni dovoljena.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.
URS člen 22, 35. ZOdv člen 17, 18. ZDoh-2 člen 30, 105, 105/3, 105/3-11, 125. ZDavP-2 člen 6, 12, 20, 57, 125, 133.
dopuščena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniška dejavnost - fiduciarni račun - zaupno razmerje - zahteva za oceno ustavnosti - stroški odvetniškega zastopanja - brezplačno zastopanje strank - dohodek iz dejavnosti - dohodek fizične osebe - akontacija dohodnine - razkritje osebnih podatkov - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - načelo sorazmernosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev reviziji - zastaranje davčne obveznosti - odprava odločbe
Če so s sodno odločbo stranki prisojena sredstva, ki jih je dolžna plačati nasprotna stranka, s strani slednje nakazana na odvetnikov (fiduciarni) račun, v davčno pravnem smislu ni mogoče šteti, da jih je prejel sam odvetnik kot svoj dohodek, temveč jih je prejel za stranko le kot začasni imetnik teh sredstev in mora tako prejeta sredstva tudi nadalje izročiti stranki. Taka sredstva ne povečujejo premoženja (ekonomske moči) odvetnika in torej v davčnem smislu ne preidejo v njegovo premoženjsko sfero. Zaradi tudi ni mogoče šteti, da so lahko podlaga za obdavčenje z dohodnino na dohodke iz dejavnosti, prav tako pa tudi ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV, saj transakcija med nasprotno stranko in odvetnikom niti ni nastala. Ker odvetnik v davčnopravnem smislu navedenih sredstev ne prejme, tudi pri njihovem nadaljnjem prenosu (nakazilu, izplačilu) stranki ne gre za izplačilo dohodka s strani odvetnika kot plačnika davka v smislu 12. in 57. člena ZDavP-2 oziroma 125. člena ZDoh-2.
Pravica do izvedbe dokazov je del pravice do kontradiktornega sodnega postopka, ki ga zagotavlja iz 22. člen Ustave. Upravno sodišče ne more zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku, to je na podlagi podatkov iz upravnega spisa, prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza.
Ker je Ustavno sodišče odločilo, da ZDavP-2 ni bil v neskladju z Ustavo, revident v reviziji ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bilo s pridobivanjem podatkov o imenih njegovih strank s strani davčnih organov nedopustno poseženo v ustavno varovano odvetniško zasebnost (35. člen Ustave).
Sodelovalna dolžnost (10. člen ZDavP-2 in drugi), ki skladno z zakonom velja v davčnem postopku za davčne zavezance, ima namreč svoje meje, ki izhajajo iz Ustave in zakona (glej tudi 6. člen ZDavP-2). Tako davčnemu zavezancu, ki se zaradi kršitve načela sorazmernosti s strani davčnega organa upre zahtevi tega organa in ne želi predložiti določenega dokaza oziroma dopustiti njegove izvedbe, ni mogoče očitati kršitve njegove sodelovalne dolžnosti in ga tudi na davčnem področju ne morejo zadeti negativne posledice. Navedeno je davčni zavezanec dolžan ustrezno argumentirati, davčni organ in sodišče v upravnem sporu pa vsebinsko presoditi skladno z zahtevami tega načela (nujnost, primernost, sorazmernost v ožjem pomenu besede).
Kršitev sodelovalne dolžnosti s strani davčnega zavezanca tudi sicer ne pomeni, da je dejstvo, ki ga želi ugotoviti davčni organ, že dokazano, oziroma da dejstvo, ki ga zatrjuje davčni zavezanec že zaradi tega ni dokazano, saj kaj takega ne izhaja ne iz splošnih dokaznih pravil niti iz določb ZDavP-2, temveč je pomen navedene kršitve treba kot del dokazne ocene ovrednotiti glede na okoliščine posameznega primera.