ZUS-1 člen 59, 59/2, 71, 71/2, 83, 83/2-1, 84, 84/2, 89. ZDDV člen 21, 21/11, 42, 42/1-1, 42/1-2. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 20.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - popravek odbitka vstopnega DDV - potrjena prisilna poravnava - sprememba dejavnikov za izračun odbitka vstopnega DDV
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
ZDDV-1 člen 62, 63, 67, 81, 84. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standardi SRS (2006) standard 21, 28-45.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – DDV – pogoji za odbijanje vstopnega DDV – verodostojna listina – račun – neplačeviti subjekt
Revizija je dovoljena zaradi vrednosti spora.
Ker revident razen 11 računov o odkupu sekundarnih surovin od treh družb, za katere ni sporno, da so neplačeviti subjekti, nima drugih verodostojnih listin, s katerimi bi izkazoval, da je sporne sekundarne surovine odtujil od družb, ki so mu izstavile račune, niso izpolnjeni pogoji za odbijanje vstopnega DDV. Izstavljeni račun še ni dokaz o tem, da bi bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena. Že zaradi pomanjkljive dokumentacije bi revident lahko podvomil v izpolnjevanje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
Revident bi moral in mogel vedeti, da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, pred odbijanjem vstopnega DDV bi se namreč moral prepričati, ali so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, bi lahko vedel, ker niso registrirane za opravljanje trgovine oziroma zbiranje sekundarnih surovin, za opravljanje dejavnosti v obsegu, ki jo izkazujejo računi, niso imele niti materialnih niti drugih možnosti, niso oddajale davčnih obračunov davčnim organom.
ZDavP-1 člen 15, 27. ZDDPO člen 7, 8, 9. 11, 12. ZGD člen 51. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – verodostojna listina - izkazanost nakupa pogonskega goriva za službene namene - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene – zastopniške provizije za neobstoječo družbo – davčno priznan odhodek – plačilo za storitev tuje družbe – odpis dolga – stroški preteklih let – sklicevanje na sodbo SES – opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov – pavšalno zatrjevane kršitve Ustave - zmotna uporaba materialnega prava – obseg sodnega preizkusa materialnopravne pravilnosti sodbe
Kot davčno priznan odhodek se upošteva le tisti odhodek, ki je poslovno potreben in je izkazan z verodostojnimi listinami, kar pa niso zgolj računi za nakup goriva in prav tako ne stroški amortizacije, če ni izkazano, da se sredstvo, za katerega se amortizacija obračunava, uporablja za poslovne namene. Kot davčno priznani odhodek ni mogoče šteti plačila za storitve tuje družbe, ki v matični državi ni registrirana v tam predpisanih registrih. Odpis dolga se davčno prizna le, če je v listinah izkazano, da je upnik – davčni zavezanec storil vse, da bi bil dolg poplačan.
URS člen 2, 155. ZDavP-2 člen 99, 99/1, 418, 418/1. ZUS-1 člen 7, 7/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračilo davka – zamudne obresti – retroaktivna uporaba zakona
Ker se prehodna določba prvega odstavka 418. člena ZDavP-2 nanaša na vse določbe zakona, tudi na materialnopravne, revident nima prav, ko meni, da bi morali biti glede njegovih upravičenj do obresti uporabljeni zakoni, ki so veljali v času nastanka upravičenja do vračila preveč plačanih davkov, prispevkov oziroma zamudnih obresti (to je v letu 2004), glede obrestne mere pa v času, relevantnem za izračun zamudnih obresti.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4. PZDDV člen 7, 7/1, 7/2.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – soinvestitorstvo - gradnja na tujem zemljišču – stvarni vložek v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca – promet blaga – odločilni razlogi izpodbijane sodbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je prvostopenjsko sodišče pri presoji, ali je bil revidentki DDV utemeljeno odmerjen, revidentkina ravnanja v določenem delu presojalo z vidika stvarnopravnih pravil, v določenem delu pa je ta pravila zanemarilo, so po presoji revizijskega sodišča nosilni razlogi izpodbijane sodbe nejasni oziroma med seboj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, zaradi katere je treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.
dovoljenost revizije – obresti od vrnjenih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta ni izkazana
Trditveno in dokazno breme je tudi v primeru vrednostnega razloga za dovoljenost revizije na strani revidenta, zato revizijsko sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je sporna vrednost, razen kolikor lahko že z vpogledom v sodni spis ugotovi, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno presega mejni znesek 20.000 EUR.
ZDDV člen 71. ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno priznani stroški – DDV - gradnja objekta, začeta pred sistemom DDV in dokončana v sistemu DDV – vrednost investicije v gradbeni objekt – opredelitev revizijskih ugovorov
Če je bila gradnja objekta začeta pred 30. 6. 1999, ko se je začel obračunavati DDV, se davčna osnova investitorja po ZDDV zmanjša za vrednost gradbenih storitev, ki so bile na teh objektih ali delih objektov opravljena do 30. 6. 1999, davčna obveznost investitorja pa za znesek plačanega davka od prometa nepremičnin, in sicer v sorazmernem delu glede na vrednost opravljenih storitev do 30. 6. 1999.
Vrednost investicije v gradbeni objekt predstavljajo vsi stroški, ki nastajajo v zvezi z realizacijo projekta, in sicer od začetka do zaključka projekta (strošek komunalno opremljenega zemljišča, projektiranje, inženiring, nadzor itd.).
Stroški, ki so revidentu nastali v zvezi s stanovanji, potem ko so bila ta že prodana in izročena kupcu, ne glede na sklenjene anekse in dogovore, ne morejo biti posledica opravljanja njegove dejavnosti.
Ker je predmet revizije sodba sodišča prve stopnje, je v reviziji treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno ter samostojno navesti.
URS člen 147. ZDoh člen 63, 64, 65, 75. ZDavP-1 člen 7, 407, 407/2. OZ člen 50. ZGD člen 404, 439, 459. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek od dohodka iz premoženja – sklep družbenika – enoosebna družba – pomembno pravno vprašanje - vprašanje opredeljeno na načelni ravni
Presoja Vrhovnega sodišča glede uporabe pravne podlage, ki v obravnavanem primeru ne bi vplivala na odločitev in je navedena kot „obiter dictum“, ni pomembno pravno vprašanje.
Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.
ZDoh člen 19, 19/1-3. ZDR člen 99, 109. ZDR (1990) člen 35, 36d.
odpravnina - dovoljena revizija - dokup zavarovalne dobe - drugi prejemki iz delovnega razmerja - vštevanje v davčno osnovo
Davčni predpis, ki se sklicuje na predpise z drugega pravnega področja, je treba razlagati glede na stanje oziroma spremembe teh predpisov (z drugega področja).
davek na dodano vrednost (DDV) - gradnja in prodaja trgovskega centra - del zemljišč kot osnovna sredstva samostojnega podjetnika - del zemljišč v lasti samostojnega podjetnika kot fizične osebe - DDV obračunan za vsa zemljišča
Revident je na podlagi prvega odstavka 13. člena ZDDV davčni zavezanec. Poslovno trgovski center je zgradil in prodal v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Ni sporno, da poslovno trgovski center stoji tudi na dveh zemljiščih, ki ju revident kot fizična oseba ni prenesel med osnovna sredstva s.p. Vendar to dejstvo ne more vplivati na drugačen davčni režim pri prodaji spornih dveh zemljišč. Obe zemljišči sta bili namreč nujen pogoj za izgradnjo trgovsko poslovnega centra in brez teh dveh zemljišč revident ne bi mogel v okviru opravljanja dejavnosti izvesti gradnje v obsegu, kot jo je. Zato v primeru, kot je obravnavani, z davčnega vidika ni pravno pomembno, da revident spornih zemljišč ni evidentiral v svojih sredstvih. V obravnavanem primeru gre zato pri prodaji spornih dveh zemljišč za obdavčljivo transakcijo v smislu 4. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 33, 33/6. ZDDV-1 člen 40, 40/2, 63, 63/1, 67, 81, 81/2, 84. ZDavP-1 člen 95, 95/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 87. Šesta direktiva z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 5, 5/4-c, 6, 6/2-c, 17, 17/2-a, 22, 22/3-a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
Okoliščine, v katerih je revident sklenil posel z neplačujočimi družbami, dejstvo, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi potrjevala poslovni odnos, sodelovanje zatrjevanega posrednika, ki ni bil zaposlen pri neplačujočih družbah niti pri revidentu, po presoji revizijskega sodišča pokaže, da bi se revident, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri utaji DDV.
neupravičena pridobitev – plačilo nedolga – vrnitev neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost (DDV) – razmerje okoriščenca do države – zmota o obstoju obveznosti po računu – pravila vračanja – privolitev v prikrajšanje – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V načelu ni izključeno, da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja. Obstoj konkretne in dokončne davčne obremenitve iz razmerja davčnega zavezanca do države se tako lahko izpostavi kot predhodno vprašanje, pomembno za opredelitev konkretnega okoriščenja, ki je predpostavka neupravičene pridobitve.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – datum pooblastila
V obravnavani zadevi je odvetnik vloženi reviziji sicer priložil pooblastilo za zastopanje, vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča to ni novo v smislu ZPP, saj je na njem datum 27. 10. 2010, iz povratnice v spisu pa izhaja, da je odvetnik za tožečo stranko sodbo sodišča prve stopnje prejel 29. 11. 2010.
vračilo davka – zamudne obresti – obrestna mera – kasnejši zakon - prehodne določbe – dovoljena revizija – jezikovna razlaga zakona – vračanje neutemeljeno plačanih davčnih dajatev – neobrestovana vrnitev neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – zmotna uporaba materialnega prava
Revident meni, da gre pri določbah vsakokratnega zakona o davčnem postopku, ki urejajo vprašanje obrestne mere zamudnih obresti, za materialnopravne določbe, v katere procesni zakon (ZDavP-2) ne more retroaktivno poseči in zato uporaba 96. člena na podlagi tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 v njegovem primeru ni dopustna. Vrhovno sodišče se sicer strinja, da jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 lahko pripelje do stališča, ki ga zagovarja revident. Toda jezikovna razlaga te določbe ni ustrezna, kajti ni pravnosistemskega razloga, da se v zadevah, o katerih se v času veljavnosti ZDavP-2 ponovno odloča (tretji odstavek 418. člena), določbe tega zakona ne bi uporabljale enako kot v primerih, ko se v postopku, v katerem pred uveljavitvijo zakona še ni bilo odločeno (prvi odstavek istega člena).
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013251
URS člen 125. ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZS člen 33. ZUP člen 42, 43, 213, 213/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – občina kot stranka v postopku
Z izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila, v tem postopku pa tudi ne varuje svojega pravnega interesa, kot je bilo že pojasnjeno, temveč le dejanski interes, to je pridobiti čim več sredstev v občinski proračun. Čeprav sta drugostopni organ in sodišče prve stopnje v tem postopku revidentki priznala pravni interes za sodelovanje v postopku odmere in vračila nadomestila, to dejstvo ne spreminja stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v dosedanji upravnosodni praksi, in tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – inšpekcijski pregled – davek na dodano vrednost – zmanjšanje davčne izgube – davčna osnova
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina DDV, ki ga je revident dolžan plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013245
ZUS-1 člen 9, 28, 28/1, 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZUP člen 213, 213/1, 42, 43. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba – pravočasnost - pravni interes – občina – položaj stranke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. V obravnavanem primeru ne gre za spor o zakonitosti pritožničinega Odloka in sodišče s svojo odločitvijo ni poseglo v njegovo veljavnost (ga razveljavilo), ampak za postopek presoje zakonitosti konkretnega upravnega akta, s katerim se je zavrglo priznanje lastnosti stranke v postopku vračila nadomestila (tretji osebi, v kateri pa določen člen Odloka (na podlagi razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-157/02-10 z dne 4. 12. 2003) ni bil uporabljen, torej gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava v postopku odmere nadomestila).
URS člen 14, 14/2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/2, 75, 75/3, 85, 85/1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova gorica člen 10.
Ker se sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru glede neskladja določb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica z načelom enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave RS, ni vsebinsko opredelilo do spornega vprašanja normativne različnosti v obremenitvi posameznih zavezancev, ki mora biti v razumnem sorazmerju z različnostjo dejanskih položajev (preizkus razumnosti), izpodbijane sodbe ni mogoče ustrezno preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.
ZDavP-2 člen 99, 99/1, 125, 125/3, 126, 126/3, 418, 418/1, 418/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vračilo preveč plačanega davka – zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka – obresti od preveč plačanega davka
Obresti od dne preplačila davka davčnemu zavezancu pripadajo le, če je davek preplačal na podlagi odločbe davčnega organa, ne pripadajo pa mu, če davčno obveznost izračuna sam (samoobdavčitev) oziroma zanj to stori izplačevalec dohodka (obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun davka po odbitku).