dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZDDPO člen 16, 16/2, 39. Slovenski računovodski standardi (SRS)standard I-1, I-21.
davki – dovoljena revizija - osnovna sredstva – vlaganja – amortizacija – priznanje solastnine – vpis v zemljiško knjigo – pogodba sposobna za vpis
Davčni zavezanec lahko amortizira le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS. Lastništvo se dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo oziroma listino, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).
ZDavP člen 96, 102. ZDO člen 266. ZOR člen 312, 313.
dovoljena revizija – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zamudne obresti – vrsti red vračunavanja plačil – zastaranje odmere in izterjave
Izračun višine obveznosti ne more biti predmet revizijske presoje, ker gre za dejansko vprašanje, zato se v reviziji lahko preizkuša le pravilnost uporabe materialnopravnih pravil, ki so bila uporabljena za izračun višine neporavnanih obveznosti, ter pravilnosti uporabe določb postopka v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZDDPO-1 člen 19.a, 21, 21/1-9.a. ZDavP-1 člen 2, 2/4. ZUP člen 281, 281/1. ZUS-1 člen 25, 25/3, 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dohodkov pravnih oseb – vračilo neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – obdavčljivi prihodki
Ker je višina davka odvisna od višine davčne osnove in ne obratno, vračilo davka (zaradi nepravilno ugotovljene davčne osnove) ne more vplivati na višino davčne osnove (od katere bi moral biti davek že prvotno obračunan).
ZDoh člen 58, 58/1-1. ZOR člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Iz določbe prve alineje prvega odstavka 58. člena ZDoh izhaja, da je predmet obdavčitve dobiček, ki je bil dosežen s prodajo nepremičnin, prodaja pa se praviloma šteje za izvršeno s sklenitvijo pogodbe o nakupu oziroma prodaji nepremičnin. Ker je revident že s sklenitvijo Dogovora z dne 20. 5. 1999 tam navedene nepremičnine dejansko prodal in dosegel dobiček s prodajo, mu je bil utemeljeno na podlagi določbe 58. člena ZDoh odmerjen davek od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin.
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena ZUS-1, saj je odgovorilo na vse tožbene navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni utemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – povratna uporaba spremenjenega zakona – razlaga 12. člena ZDDPO – upoštevanje ustavne odločbe – odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik – zatrjevanje bistvene kršitve določb postopka – neobrazloženost sodbe
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede nepriznanja odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, vezanih na kredite, s katerimi je revidentka financirala pridobitev lastnega deleža v kapitalu.
Ker je zakonodajalec razveljavljeno določbo prvega odstavka 12. člena ZDDPO že pred začetkom učinkovanja razveljavitve nadomestil z novo določbo, se lahko ta po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uporabi tudi za presojo poslovne potrebnosti odhodkov v obravnavani zadevi. Povratna uporaba tako spremenjenega zakona je skladna tako z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS kot z odločbo Ustavnega sodišča.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – popravek odbitka vstopnega DDV – 42. člen ZDDV
Ker revidentka zaradi odstopa od pogodb o nakupu stanovanj, navedenih nepremičnin ni in ne bo uporabljala za namene svoje obdavčljive dejavnosti, za katere jih je kupila in od katerih je uveljavljala vstopni DDV in ga tudi dobila vrnjenega, bi morala na podlagi 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV popraviti odbitek vstopnega DDV za enak znesek, kot ga je za odstopljena stanovanja uveljavila pri nabavi, saj so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska DDV.