dovoljena revizija – fiktivni promet blaga – davek na dodano vrednost – prihodki od prometa blaga – fiktivni računi – izredni prihodki
Revizija je dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izdaja blaga iz poslovalnice, ki je dejansko na zalogi, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča dobava blaga, ki je po eni strani obdavčljiva z DDV in po drugi strani podlaga za knjiženje prihodkov v smislu DDPO.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDPO člen 9, 10, 11, 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21-12, 22-13.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO. Na podlagi 9. in 10. člena ZDDPO so utemeljeno odpravljene dolgoročne rezervacije za pričakovano odškodninsko odgovornost, če verjetnost nastanka stroškov v prihodnosti ni izkazana ne po temelju in ne po višini, ker niso bili predloženi nobeni verodostojni dokazi, ki bi bili lahko podlaga za oblikovanje rezervacije sredstev za pokrivanje bodočih obveznosti, pa tudi večletni predračun (plan) oblikovanja in črpanja rezervacij ni bil izdelan.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
ZUS-1 člen 2. ZFPPod člen 27, 27/4, 37. ZDavP-2 člen 12, 12/2, 157, 157/5.
pravni interes – pravni nasledniki izbrisane družbe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – presoja odmerne davčne odločbe – vročitev odločbe
Tožniki v tem upravnem sporu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbijajo prvostopenjsko odmerno odločbo in odločbo tožene stranke, saj je bilo z njima odločeno o obveznostih izbrisane gospodarske družbe, za katere obveznosti odgovarjajo kot njeni pravni nasledniki.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
ZDDV člen 32, 32/1 c, 32/2. Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero št. 77/388/EGS (Šesta direktiva)člen 16.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – oprostitev plačila DDV – blago v postopku carinskega skladiščenja - storitve na blagu v carinskem skladišču – storitve povezane z vnosom blaga v carinsko skladišče
Storitve, opravljene na blagu v carinskem skladišču, kakršne je opravljal revident v obravnavanem primeru (vnos blaga švicarskega dobavitelja v carinsko skladišče in s tem odpakiranje in preparkiranje čokolade, kakavnih artiklov, bonbonov in kave ter dodajanje drugega materiala in artiklov: embalaža, nahrbtniki, nalepke, okrasni dodatki, vrvice – in s tem nastajanje novih proizvodov in nato vrnitev sestavljenih artiklov švicarskemu dobavitelju z istimi tarifnimi številkami kot pri vnosu), v času, ko jih je opravljal, niso bile oproščene plačila DDV.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
dovoljena revizija - DDV – davčna oprostitev – nastanek davčne obveznosti – blago odpeljano iz Skupnosti
Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago kupcu (v Republiki Sloveniji) dobavljeno, in je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV, ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV. Revident blaga ni odpeljal izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupca.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
Revizija je dovoljena, ker izpodbijani del dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR, gre pa za obveznost, izraženo v denarju.
ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, razen izjem, ki so izrecno določene. V tem primeru pa ne gre za tako izjemo, saj je revident od lastnika najel plovila in z njimi sklenil čarterske pogodbe, vendar pa ni sam izvajal prevoza potnikov ali druge komercialne oziroma ribiške ali industrijske dejavnosti, temveč je najete ladje dajal v podnajem oziroma podzakup. Zato za tako dejavnost oprostitev DDV po 31. člen ZDDV ni možna.
URS člen 2, 14, 22, 23, 74. ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 12, 18, 18/1.
dovoljena revizija - davki od dobička pravnih oseb – DDV – davki od osebnih prejemkov - zastopniške storitve – priključnina ISDN modula - neverodostojne listine – kršitev starih pravic
Če je v davčnem postopku ugotovljeno, da podjetje, s katerim naj bi revident posloval, ne obstoji, je brezpredmetno presojati račune, ki naj bi jih tako podjetje izstavilo.
Če je tuj davčni organ ugotovil, da tuja družba v svojih poslovnih knjigah nima evidentiranih določenih računov, ki naj bi jih izstavila ta tuja družba, obstaja utemeljen dvom v verodostojnost teh računov, s katerimi naše podjetje izkazuje odhodke.
Priključnina ISDN DECT strežnika in ISDN modula ima naravo investicije.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih–Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) Direktiva sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006 o spremembah Direktive 77/388/EGS v zvezi z uporabo niżjih stopenj davka na dodano vrednost.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - odvzeta identifikacijska številka za DDV - zloraba sistema DDV - stališča SEU - Šesta direktiva
Po mnenju Vrhovnega sodišča revidentovega pravnega pojmovanja, da je za priznanje njegove pravice do odbitka vstopnega DDV v obravnavanem primeru izključnega pomena le, kaj je oziroma česa o prodajalcu ni mogel vedeti ob sklepanju posla, ne pa tudi, na podlagi kakšne listine je pravico do odbitka uveljavljal v postopku, ni mogoče sprejeti.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15. ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21-12, 22-13. Uredba komisije (ES) št. 240/96 z dne 31. januarja 1996 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije člen 10, 10/4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – licenčnina za izkoriščanje znamke - verodostojna knjigovodska listina - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – veljavnost ZDDPO-2 - načelo zakonitosti – sklicevanje na navedbe
Poslovni odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO. Če je bila s pogodbo pridobljena pravica do uporabe znamke za označevanje storitev, ki niso sodile v okvir revidentove registrirane dejavnosti, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so odhodki iz naslova licenčnine za izkoriščanje znamke, davčno nepriznani odhodki na podlagi prvega in drugega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
ZDoh člen 6, 13, 15, 63, 64, 72. ZUS-1 člen 5, 71, 75, 83, 85, 92.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dohodnina - zahtevek za vračilo davka – učinkovanje odločbe – nevročena odločba - najemnina za več let – drug prejemek – kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - izvedenec davčne stroke
V davčnem postopku pritožba ni suspenzivno pravno sredstvo (121. člen ZDavP-1 in 87. člen ZDavP-2), zato ni pravne podlage za vračilo plačanega davka v času, ko o pravnem sredstvu še ni odločeno z dokončnim upravnim aktom.
Stališče, da odločba, ki stranki ni bila vročena, ne obstaja, je skladno z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in je procesnopravno pravilno.
V okviru določanja davčne stopnje se uporabi povprečna davčna stopnja, pri izračunu katere se ne upoštevajo večletni dohodki v celoti, ampak le v višini dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja.
ZUS-1 člen 2, 17, 36, 36/1-3, 36/1-4. ZDavP člen 120, 130.
pritožba – davek od osebnih prejemkov – dokončen upravni akt - dovoljenost tožbe – zavezanec za davek – tožnik v upravnem sporu - odprava odločbe – pravni pouk
Zakon o davčnem postopku – ZDavP v 130. členu določa, da davek od osebnih prejemkov; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Iz navedenega izhaja, da je delodajalec zavezan plačevati akontacije davka od osebnih prejemkov, zato pritožnik kot fizična oseba in zavezanec za plačilo dohodnine ne more biti stranka navedenega postopka (niti se postopka izdaje upravnega akta ni udeleževal kot stranski udeleženec) in zato tudi ne tožnik v upravnem sporu kot ga določa 17. člen ZUS-1.
Iz odločbe organa druge stopnje, ki jo pritožnik prilaga in se nanjo tudi sam sklicuje, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v celoti odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Na podlagi 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Ker izpodbijani akt zaradi odprave ne obstaja, nima teh značilnosti in ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je tako zavrženje tožbe utemeljeno tudi iz tega razloga.
Zavarovalno statistični standard 5 predstavlja kogentna pravila, ki so bila določena na podlagi in v okviru zakona, zato jih je bila revidentka pri oblikovanju davčnih odhodkov dolžna upoštevati.
ZDoh člen 64, 64-2, 66. OZ člen 290, 311, 373, 577. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - davek od dohodkov iz premoženja – davek od obresti na posojila – davčna osnova za obdavčitev obresti - davek od osebnih prejemkov – pobot medsebojnih terjatev – pobot nezapadle terjatve - ugotavljanje osnove za obdavčitev obresti na posojila - zmotna uporaba materialnega prava – odmera stroškov
Glede na to, da je davčni organ sporazumni kompenzaciji medsebojnih obveznosti odrekel veljavnost na davčnopravnem področju zgolj iz razloga, ker določena terjatev ni bila zapadla, drugih razlogov, zakaj pobotanje na davčnopravnem področju ni upoštevno, pa ne navaja, je po presoji revizijskega sodišča napačno uporabil materialno pravo.