ZDDPO-1 člen 19.a, 21, 21/1-9.a. ZDavP-1 člen 2, 2/4. ZUP člen 281, 281/1. ZUS-1 člen 25, 25/3, 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dohodkov pravnih oseb – vračilo neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – obdavčljivi prihodki
Ker je višina davka odvisna od višine davčne osnove in ne obratno, vračilo davka (zaradi nepravilno ugotovljene davčne osnove) ne more vplivati na višino davčne osnove (od katere bi moral biti davek že prvotno obračunan).
ZDoh člen 58, 58/1-1. ZOR člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Iz določbe prve alineje prvega odstavka 58. člena ZDoh izhaja, da je predmet obdavčitve dobiček, ki je bil dosežen s prodajo nepremičnin, prodaja pa se praviloma šteje za izvršeno s sklenitvijo pogodbe o nakupu oziroma prodaji nepremičnin. Ker je revident že s sklenitvijo Dogovora z dne 20. 5. 1999 tam navedene nepremičnine dejansko prodal in dosegel dobiček s prodajo, mu je bil utemeljeno na podlagi določbe 58. člena ZDoh odmerjen davek od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena ZUS-1, saj je odgovorilo na vse tožbene navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni utemeljen.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – povratna uporaba spremenjenega zakona – razlaga 12. člena ZDDPO – upoštevanje ustavne odločbe – odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik – zatrjevanje bistvene kršitve določb postopka – neobrazloženost sodbe
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede nepriznanja odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, vezanih na kredite, s katerimi je revidentka financirala pridobitev lastnega deleža v kapitalu.
Ker je zakonodajalec razveljavljeno določbo prvega odstavka 12. člena ZDDPO že pred začetkom učinkovanja razveljavitve nadomestil z novo določbo, se lahko ta po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uporabi tudi za presojo poslovne potrebnosti odhodkov v obravnavani zadevi. Povratna uporaba tako spremenjenega zakona je skladna tako z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS kot z odločbo Ustavnega sodišča.
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – popravek odbitka vstopnega DDV – 42. člen ZDDV
Ker revidentka zaradi odstopa od pogodb o nakupu stanovanj, navedenih nepremičnin ni in ne bo uporabljala za namene svoje obdavčljive dejavnosti, za katere jih je kupila in od katerih je uveljavljala vstopni DDV in ga tudi dobila vrnjenega, bi morala na podlagi 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV popraviti odbitek vstopnega DDV za enak znesek, kot ga je za odstopljena stanovanja uveljavila pri nabavi, saj so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska DDV.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-1 člen 32, 32/1, 395, 396.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – obnova postopka - zavrženje tožbe – procesne predpostavke
Z odločbo, katere obnovo postopka je predlagala tožeča stranka, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist, ker ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ne varuje svojega pravnega interesa. Posledično pa pritožnica tudi nima pravice do vložitve tožbe v tem upravnem sporu, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se tožba zavrže, pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. Odredba o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen člen 2, 2/1, 2/3.
dovoljena revizija – trošarina – vračilo trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijsko-komercialni namen - ocena davčne osnove – metoda cenitve – verjetnost ugotovljenih dejstev - obseg revizijskega preizkusa
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove je v reviziji lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava, medtem ko v reviziji ni dopustna presoja pravilnosti samega rezultata cenitve, ker gre za dejansko ugotovitev, in postopka izračuna davčne osnove, ker gre za postopek izdaje upravnega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV člen 4, 4/2-2, 21, 21/1, 40, 40/1, 44. OZ člen 788.
dovoljena revizija – navedba vrednosti spornega predmeta – davek na dodano vrednost – komisijska preprodaja rabljenih vozil - davčna osnova – odbitek vstopnega DDV – vračilo davka kot samostojen postopek
Po tedaj veljavnem ZDDV je bila pri komisijski prodaji davčna osnova celotno plačilo, ki ga je komisionar prejel od kupca, torej tako tisti del plačila, ki odpade na komitenta (nabavna cena blaga), kot del, ki odpade na komisionarja (njegova provizija).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3, 40, 40/1, 76, 82. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - tožbeni zahtevek - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pravno razmerje - davčno
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega davka – dopustnost prenosa terjatve – oškodovanje upnikov
Z zakonom prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega in plačanega davka ni prepovedan, po presoji revizijskega sodišča pa tudi narava te terjatve ne nasprotuje prenosu na drugega. Namen terjatve ni strogo določen (kot je na primer pri denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, dodatku za pomoč in postrežbo). Bistvo, vsebina terjatve se z odstopom ne spremeni. Zato je po presoji revizijskega sodišča tudi ta terjatev lahko predmet odstopa.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.