Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da računi, na podlagi katerih je revident odbijal vstopni DDV, temeljijo na dejanskih poslovnih dogodkih, je pravilna in zakonita odločitev davčnih organov, da mora revident plačati obračunani DDV. Za odločitev ni pomembno, ali so bili izdajatelji računov „missing traderji“ ali ne.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek na dodano vrednost (DDV) – pogoj za odbitek vstopnega DDV - neplačevit subjekt – dokazno breme v davčnem postopku – obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja v reviziji, niso pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, zato ne gre za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni bistveno za odločitev - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt – neizkazani poslovni dogodki - vedenje o goljufivih transakcijah – oprava storitev s strani izdajatelja računa
Revidentkino vprašanje, „ali je v obdobju, za katerega je bil odmerjen DDV, obstajala obveznost zavezancev za DDV za preprečitev davčnih utaj in bi revidentka pri poslovanju z drugimi subjekti morala paziti na okoliščine, ki bi kazale na to, da so ti „neplačujoči gospodarski subjekti“, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj samo po sebi ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V obravnavanem primeru je namreč odločilno to, da poslovni dogodki niso izkazani, saj ni izkazano, da sta izdajatelja računov, za katera je bilo sicer ugotovljeno, da sta „neplačujoča gospodarska subjekta“, storitve, zaračunane revidentki, tudi zares opravila. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, ugotavljanje revidentovega vedenja o goljufivih transakcijah, t. i. subjektivnega elementa v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel) namreč ni potrebno, če poslovni dogodki niso izkazani.
dovoljenost revizije – davek na dodano vrednost – trditveno in dokazno breme – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zgolj s trditvijo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi bilo to zastavljeno, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbo zneska 7.198,23 odmerjenega davka in navedbo, da že to samo po sebi pomeni zelo hude posledice za revidenta kot poslovni subjekt, še posebej v splošno znani ekonomski krizi, ko se podjetja borijo za preživetje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija – odstop sodišča prve stopnje od prakse Vrhovnega sodišča – obrazložen odstop – vračilo preveč plačanih davčnih dajatev – vračilo zamudnih obresti
Prvi odstavek 99. člena ZDavP-2 postavlja splošno pravilo o tem, kdaj je treba zneske davčnih obveznosti, ki se vračajo davčnim zavezancem vrniti obrestovano, edini pogoj, ki ga za obrestovanje postavlja, pa je, da je davek neupravičeno odmerjen. Zamudne obresti so neupravičeno odmerjene, če za njihov obračun in plačilo ni bilo materialnopravne podlage, povsem enako pa mora veljati, če je podlaga za njihovo odmero in plačilo naknadno odpadla. Če so bile zamudne obresti nezakonito, oziroma celo neustavno, tako, kot je to v obravnavanem primeru ugotovilo Ustavno sodišče, odmerjene in plačane, potem morebitna odgovornost zavezancev za tek zamudnih obresti ni pomembna.
ZDoh-1 člen 15, 15/3, 98, 98/3, 119, 120. ZIS člen 10, 11, 53. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 11, 11-14, 14, 14-10.
dovoljena revizija – akontacija dohodnine – drugi dohodki – igre na srečo – nagradna igra – davek od dobička pravnih oseb - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
V obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje ne gre za klasične igre na srečo po določbi 10. člena ZIS in tudi ne za posebne igre na srečo po določbi 53. člena ZIS, zato so bila izplačila v nagradnih igrah, ki jih je prirejala revidentka, na podlagi tretjega odstavka 98. člena ZDoh-1 utemeljeno vključena v obdavčitev kot drugi dohodki, ki so bili izplačani dobitnikom v nagradnih igrah in od katerih je bila revidentka na podlagi določb ZDoh-1 dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-1 člen 20. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 22.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – verodostojne knjigovodske listine – plačilo za opravljene storitve – odhodki – obstoj poslovnih dogodkov
Sporni računi in njim priložene listine (poročila o analizah vzorcev, iz katerih pa ni razvidno, kdo je te analize dejansko opravil) so vsebovali take pomanjkljivosti, da na njihovi podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnih dogodkih, ne bi(ni) mogla popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.9). V nadaljnjem ugotovitvenem postopku pa dejanski obstoj poslovnih dogodkov, na katerih naj bi temeljili sporni računi, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bil potrjen.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 84. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 76, 76/1, 76/2. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 21-12.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – davek na dodano vrednost – davek od dohodkov pravnih oseb – neizkazanost poslovnih dogodkov – neverodostojnost računov – dokazno breme - ocena davčne osnove – missing traderji – odmera dodatnega davka - cenitev davčne osnove – pogoji za odbitek vstopnega DDV – uveljavljanje odhodkov v obračunu
Odmera dodatnega davka je v obravnavanem primeru utemeljena zato, ker poslovni dogodki niso izkazani in ne zato, ker je revident posloval s t. i. missing traderji. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča ni pomembno, ali je revident lahko sodeloval v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora nad temi družbami in ali je v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel)vedel ali bi moral vedeti, da posluje s t. i. missing traderji.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na objektih in napravah na melioracijskih območjih
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZDavP-1 člen 127, 130, 131, 132. ZDavP-2 člen 158, 167.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba – ugovor tretjega
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na ravidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 17, 17/1, 17/3, 18. ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZP-1 člen 57, 57/8.
zavrnitev pritožbe – pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo - pravni interes – davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - izterjava globe za prekršek – izvršba po uradni dolžnosti - državni organ kot predlagatelj postopka – zastopnik javnega interesa
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora lahko v postopku kot tožnik nastopa le tista oseba, ki varuje svoje pravice ali pravne koristi.
Čeprav je pritožnica po izrecni zakonski določbi 146. člena ZDavP-2 predlagateljica izvršbe, to še ne pomeni, da je tudi stranka izvršilnega postopka, saj se globa za prekršek ne izterjuje v njeno korist, temveč gre za javno korist (globe za prekršek so del javnofinančnih prihodkov). Pritožnica, ki je izdala odločbo o prekršku in dolžniku naložila plačilo globe, v tem postopku ni pravni interesent, saj ji noben materialni predpis ne daje pravice do plačila izrečene globe.
ZDDPO člen 10, 28, 32, 32/4, 32/5. ZDDPO-1 člen 18, 18/1, 68, 68/1, 88, 89.
davek od dohodkov pravnih oseb – dovoljena revizija – obdavčitev dividend – izvzetje dividend iz davčne osnove – sprememba zakona načelo zaupanja v pravo – prehodno obdobje – odgovor na tožbo
Določbo 18. člena ZDDPO-1 je treba razlagati tako, da se dividende (tudi iz obdobja od 1. 5. 2004 do 31. 12. 2004) vedno vštevajo v davčno osnovo prejemnika (dividend), razen v primerih iz 18. člena (in 19. člena) ZDDPO-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDMV člen 11. ZVCP-1 člen 192, 201. Direktiva 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 401.
dovoljenost revizije – davek od motornih vozil – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – prva registracija – skladnost s skupnim sistemom davka na dodano vrednost
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 68/5, 68/6, 69. ZDavP-1 člen 113. ZDavP člen 39.
dovoljena revizija - davki – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ugovor retroaktivne uporabe zakona – obnova postopka – obveznost dajanja podatkov – tuja javna listina
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka, zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji. Revizijski očitek retroaktivne uporabe določbe petega odstavka 68. člena ZDavP-2, in sicer, da bi davčni organ to določbo lahko uporabil šele od 1. 1. 2007, tako ni utemeljen.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven, kot so bili v konkretnem primeru z izgradnjo nepremičnine in plačilom avansa za nakup avtomobila.
dovoljena revizija – davki - navidezni pravni posel – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Davek se plača po „povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega leta“. Mišljeno je torej vseh obdavčljivih dohodkov posameznega zavezanca v določenem letu. Pri izračunu davčne stopnje se upoštevajo dohodki tistega davčnega leta, za katerega se izračun dejansko opravlja.
Od 30. dne od dneva vročitve odločbe, s katero se je revidentki odmerila dohodnina od obdavčljivih dohodkov, napovedanih v letu 2005 do dneva izdaje odločbe – ugotovitve davčne obveznosti po petem odstavku 68. člena, tečejo obresti, s katerimi se ohranja realna vrednost obveznosti.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 1, 15. ZUP člen 254. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
davčni prispevki – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - uporaba ZDavP ali ZDavP-1 v ponovljenem postopku – kontradiktornost v ponovljenem postopku – verodostojna listina – davčna neupoštevnost poslovnih dogodkov
V postopkih, ki so se začeli in so v teku pred uveljavitvijo ZDavP-1, se uporablja ZDavP. To velja tudi za ponovljene postopke, saj se v takih primerih davčni postopek ne začne na novo (ne izda se nov sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka), temveč se le ponovi v obsegu, kot je to določeno v aktu, s katerim je odločitev odpravljena (ali razveljavljena) in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek. Pravila o kontradiktornosti upravnega postopka niso kršena, če je davčni zavezanec o ugotovitvah davčnega inšpektorja seznanjen z njegovim zapisnikom. Poslovni dogodek, za katerega revident nima verodostojnih listin, se davčno ne prizna. S tem pa ni poseženo v samostojnost davčnega zavezanca, da sam odloča o poslovnih dogodkih in o tem, iz katerih sredstev jih bo poravnal.
ZDDV člen 34, 40. ZUS-1 člen 59, 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
DDV - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost in akontacije dohodnine – pomanjkanje verodostojnih listin – missing traderji
Ker je ključni razlog za obračun DDV zaradi odbitka vstopnega DDV v tem, da revident nima predpisanih verodostojnih listin, da bi lahko odbijal vstopni DDV, so vsi ugovori, ki se nanašajo na missing traderje, neupoštevni in se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.
ZDDV člen 34, 40. ZDDV-1 člen 63, 81, 84. ZDavP-1 člen 7. ZDavP-2 člen 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 86. ZPP člen 360, 383. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – verodostojne listine – neplačeviti subjekti – missing traderji – ne bis in idem
Ker odločitev o tem, da mora revident plačati odbiti vstopni DDV, glede na obrazložitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča pravilno v skladu z ZDDV temelji na tem, da revident o spornih poslovnih dogodkih nima verodostojnih listin, ne pa na tem, da je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da posluje z neplačevitimi subjekti, so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz napačnega izhodišča (poslovanje z missing traderji) v tej zadevi brezpredmetni in zato neupoštevni.
ZDDV člen 3, 3/1, 34, 40. ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 76. ZGD člen 51. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383.
davek na dodano vrednost – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – verodostojna listina – dokazno breme za verodostojnost listin - neplačujoči subjekt – missing trader – bistvena kršitev pravil postopka
Revidentu je pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, ki ga je nezakonito odbijal, saj ni imel verodostojne računovodske dokumentacije o poslovnih dogodkih, za katere je vstopni DDV odbijal. Odločitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča ne temelji na tem, da mora revident DDV plačati zato, ker je posloval z neplačevitimi subjekti (missing traderji), zato so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz takega napačnega izhodišča, neupoštevni.