ZDDV-1 člen 63, 63/1, 84. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 76, 76/1, 76/2. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 21-12.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – davek na dodano vrednost – davek od dohodkov pravnih oseb – neizkazanost poslovnih dogodkov – neverodostojnost računov – dokazno breme - ocena davčne osnove – missing traderji – odmera dodatnega davka - cenitev davčne osnove – pogoji za odbitek vstopnega DDV – uveljavljanje odhodkov v obračunu
Odmera dodatnega davka je v obravnavanem primeru utemeljena zato, ker poslovni dogodki niso izkazani in ne zato, ker je revident posloval s t. i. missing traderji. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča ni pomembno, ali je revident lahko sodeloval v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora nad temi družbami in ali je v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel)vedel ali bi moral vedeti, da posluje s t. i. missing traderji.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 17, 17/1, 17/3, 18. ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZP-1 člen 57, 57/8.
zavrnitev pritožbe – pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo - pravni interes – davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - izterjava globe za prekršek – izvršba po uradni dolžnosti - državni organ kot predlagatelj postopka – zastopnik javnega interesa
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora lahko v postopku kot tožnik nastopa le tista oseba, ki varuje svoje pravice ali pravne koristi.
Čeprav je pritožnica po izrecni zakonski določbi 146. člena ZDavP-2 predlagateljica izvršbe, to še ne pomeni, da je tudi stranka izvršilnega postopka, saj se globa za prekršek ne izterjuje v njeno korist, temveč gre za javno korist (globe za prekršek so del javnofinančnih prihodkov). Pritožnica, ki je izdala odločbo o prekršku in dolžniku naložila plačilo globe, v tem postopku ni pravni interesent, saj ji noben materialni predpis ne daje pravice do plačila izrečene globe.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
dovoljena revizija – davki - navidezni pravni posel – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Davek se plača po „povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega leta“. Mišljeno je torej vseh obdavčljivih dohodkov posameznega zavezanca v določenem letu. Pri izračunu davčne stopnje se upoštevajo dohodki tistega davčnega leta, za katerega se izračun dejansko opravlja.
Od 30. dne od dneva vročitve odločbe, s katero se je revidentki odmerila dohodnina od obdavčljivih dohodkov, napovedanih v letu 2005 do dneva izdaje odločbe – ugotovitve davčne obveznosti po petem odstavku 68. člena, tečejo obresti, s katerimi se ohranja realna vrednost obveznosti.
ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 68/5, 68/6, 69. ZDavP-1 člen 113. ZDavP člen 39.
dovoljena revizija - davki – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ugovor retroaktivne uporabe zakona – obnova postopka – obveznost dajanja podatkov – tuja javna listina
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka, zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji. Revizijski očitek retroaktivne uporabe določbe petega odstavka 68. člena ZDavP-2, in sicer, da bi davčni organ to določbo lahko uporabil šele od 1. 1. 2007, tako ni utemeljen.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven, kot so bili v konkretnem primeru z izgradnjo nepremičnine in plačilom avansa za nakup avtomobila.
ZDDV člen 34, 40. ZUS-1 člen 59, 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
DDV - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost in akontacije dohodnine – pomanjkanje verodostojnih listin – missing traderji
Ker je ključni razlog za obračun DDV zaradi odbitka vstopnega DDV v tem, da revident nima predpisanih verodostojnih listin, da bi lahko odbijal vstopni DDV, so vsi ugovori, ki se nanašajo na missing traderje, neupoštevni in se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.
ZDDV člen 34, 40. ZDDV-1 člen 63, 81, 84. ZDavP-1 člen 7. ZDavP-2 člen 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 86. ZPP člen 360, 383. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – verodostojne listine – neplačeviti subjekti – missing traderji – ne bis in idem
Ker odločitev o tem, da mora revident plačati odbiti vstopni DDV, glede na obrazložitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča pravilno v skladu z ZDDV temelji na tem, da revident o spornih poslovnih dogodkih nima verodostojnih listin, ne pa na tem, da je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da posluje z neplačevitimi subjekti, so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz napačnega izhodišča (poslovanje z missing traderji) v tej zadevi brezpredmetni in zato neupoštevni.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 1, 15. ZUP člen 254. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
davčni prispevki – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - uporaba ZDavP ali ZDavP-1 v ponovljenem postopku – kontradiktornost v ponovljenem postopku – verodostojna listina – davčna neupoštevnost poslovnih dogodkov
V postopkih, ki so se začeli in so v teku pred uveljavitvijo ZDavP-1, se uporablja ZDavP. To velja tudi za ponovljene postopke, saj se v takih primerih davčni postopek ne začne na novo (ne izda se nov sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka), temveč se le ponovi v obsegu, kot je to določeno v aktu, s katerim je odločitev odpravljena (ali razveljavljena) in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek. Pravila o kontradiktornosti upravnega postopka niso kršena, če je davčni zavezanec o ugotovitvah davčnega inšpektorja seznanjen z njegovim zapisnikom. Poslovni dogodek, za katerega revident nima verodostojnih listin, se davčno ne prizna. S tem pa ni poseženo v samostojnost davčnega zavezanca, da sam odloča o poslovnih dogodkih in o tem, iz katerih sredstev jih bo poravnal.
ZDDV člen 3, 3/1, 34, 40. ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 76. ZGD člen 51. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383.
davek na dodano vrednost – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – verodostojna listina – dokazno breme za verodostojnost listin - neplačujoči subjekt – missing trader – bistvena kršitev pravil postopka
Revidentu je pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, ki ga je nezakonito odbijal, saj ni imel verodostojne računovodske dokumentacije o poslovnih dogodkih, za katere je vstopni DDV odbijal. Odločitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča ne temelji na tem, da mora revident DDV plačati zato, ker je posloval z neplačevitimi subjekti (missing traderji), zato so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz takega napačnega izhodišča, neupoštevni.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZDoh-2 člen 6, 6/1-1.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentstvo - ugotovitvena odločba - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - niso posledice izpodbijanega akta
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, to pa ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
ZDoh člen 64. ZDDPO člen 19. ZDavP člen 119, 119/1, 119/2.
davki – dovoljena revizija - prikrit pravni posel – obdavčenje – davek na obresti od posojil in obresti od izdanih obveznic – davek od dohodkov iz premoženja – dolžniški vrednostni papirji - obveznice – zastaranje odmere davka – pretrganje teka zastaranja – nepriznavanje rezervacij med odhodki
Neutemeljen je po presoji revizijskega sodišča revizijski ugovor, da simuliranega pravnega posla ni bilo, ker je enostranski akt, in da zato obresti od vplačanih sredstev ne bi smele biti obdavčene po 64. členu ZDoh. Ni namreč bistveno, s kakšnim pravnim poslom, dvostranskim ali enostranskim, je prikrit disimulirani pravni posel, ampak je za davčno obravnavanje bistveno, za kaj gre pri prikritem pravnemu poslu.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZDavP-2 člen 97, 403, 404. ZPO-1 člen 36, 36/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vračilo nadomestila - zavrženje tožbe – procesne predpostavke – občina kot stranka postopka
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
ZDoh-1 člen 25, 25/1-4, 79. ZDoh-2 člen 19, 19-7, 159, 159/1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dohodnina - davek po odbitku – davek od dohodka iz delovnega razmerja - bonitete – službeno vozilo - zasebni namen – časovna veljavnost ZDoh-2 – dividende – bistvena kršitev določb postopka
Ugovor neenakega obravnavanja je pravno relevanten takrat, kadar gre za enake ali bistveno podobne dejanske situacije. Revident pa se sklicuje na primere, ki se od obravnavanega bistveno razlikujejo, saj je pravni položaj družbenika, ki je zaposlen v lastni družbi kot direktor, drugačen od položaja družbenika, ki v družbi ni zaposlen, kajti njegova razmerja do družbe izvirajo iz dveh različnih pravnih podlag (korporacijskopravne in delovnopravne), razmerja (golega) družbenika pa praviloma samo iz ene (korporacijskopravne). Določbe ZDoh-1 so bile zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča uporabljene pravilno, saj ravno navedena razlika narekuje, kdaj je treba uporabiti 25. člen in kdaj 79. člen ZDoh-1.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1. ZIO člen 1. ZVis člen 33.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – šolanje – poklicno izobraževanje – dodiplomsko oziroma podiplomsko izobraževanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revidentka v obravnavanem obdobju ni bila na šolanju v smislu določbe 8. člena ZPIZ-1, saj v tem času ni bila na dodiplomskem oziroma podiplomskem izobraževanju. Poklicno izobraževanje namreč ne predstavlja dodiplomskega oziroma podiplomskega izobraževanja. Status zavarovanke je imela na podlagi določb 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZPIZ-1, ker je kot samostojna podjetnica opravljala pridobitno dejavnost kot edini poklic, saj ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila zavarovana, in tudi ni bila na šolanju.
pritožba – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavrženje tožbe – procesne predpostavke – zavrženje predloga za obnovo postopka
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je tožena stranka zavrgla predlog pritožnice za obnovo postopka, ni bilo poseženo v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožeče stranke, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se tožba zavrže na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna.
Kadar zavezanec davčno priznanih odhodkov ne izkaže niti s stopnjo verjetnosti in jih tudi ni mogoče oceniti s primerjalno metodo ali na podlagi uradnih podatkov, ocenjeno davčno osnove predstavljajo ugotovljeni prihodki.
ZDoh-1 člen 92, 92/1, 95. OZ člen 442. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – ločenost postopkov odmere dohodnine in odmere akontacije dohodnine od dobička iz kapitala – vrednost kapitala ob odsvojitvi
Odmera dohodnine in odmera posameznih davkov, ki so podvrsta dohodnine, sta dva samostojna upravna postopka. Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se tako vedno ugotavlja v posebnem postopku, ki je vsebinsko sicer povezan z odmero dohodnine, saj se akontacija dohodnine od dobička iz kapitala odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, vendar pa se odločba o akontaciji dohodnine od dobička iz kapitala šteje za samostojno odločbo tako glede pravnih sredstev kot tudi glede vsebinskih ugovorov, s katerimi se lahko izpodbija.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna le v pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, čas in višina dejanskega plačila kupnine pa na odmero davka od dobička iz kapitala ne vplivata.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1.a, 84. ZPP člen 339, 339/2-14. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168,168a, 178, 178a.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neizkazanost transakcije - dokazno breme - vedenje davčnega zavezanca, da sodeluje pri goljufiji - neresnične transakcije - neplačujoči gospodarski subjekt
Ker revident ni uspel izkazati, da je do transakcij, navedenih na računih, na podlagi katerih je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, dejansko prišlo, je treba že iz tega razloga revidentu odreči pravico do odbitka vstopnega DDV. Ugotavljanje subjektivnega elementa v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel), to je, ali je revident glede na objektivne elemente vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakciji, ki je del utaje DDV, zato ni potrebno.
URS člen 2, 25. ZDavP člen 20, 96, 96/1, 97, 97/1, 133, 136, 136/2. ZDavP-1 člen 406.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od osebnih prejemkov – absolutno zastaranje pravice do odmere davka – načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo – pravica do pravnega sredstva
Na zastaralni rok je po ZDavP vezana le izdaja in vročitev odmerne odločbe, nikjer pa ni določeno, da bi morala odmerna odločba v roku, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje, postati tudi dokončna ali pravnomočna. V fazi upravnega pritožbenega postopka in upravnega spora zastaranje ne more nastopiti, saj dokončnost oziroma pravnomočnost prvostopne odmerne odločbe za vprašanje odmere davka nista relevantni, saj drugostopenjski davčni organ in sodišče zgolj preverjata zakonitost odločbe glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja organa prve stopnje.
Z izdajo in vročitvijo izvršljive davčne odločbe je negotovost zavezanca glede tega, ali bo moral državi plačati davek, odpravljena, s čimer je namen načela pravne varnosti in zaupanja v pravo dosežen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - DAVKI
VS4001912
ZPP člen 286. ZOR člen 361. ZPPSL člen 43.
zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davka
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka.
Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.