ZDoh-1 člen 92, 92/1, 95. OZ člen 442. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – ločenost postopkov odmere dohodnine in odmere akontacije dohodnine od dobička iz kapitala – vrednost kapitala ob odsvojitvi
Odmera dohodnine in odmera posameznih davkov, ki so podvrsta dohodnine, sta dva samostojna upravna postopka. Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se tako vedno ugotavlja v posebnem postopku, ki je vsebinsko sicer povezan z odmero dohodnine, saj se akontacija dohodnine od dobička iz kapitala odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, vendar pa se odločba o akontaciji dohodnine od dobička iz kapitala šteje za samostojno odločbo tako glede pravnih sredstev kot tudi glede vsebinskih ugovorov, s katerimi se lahko izpodbija.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna le v pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, čas in višina dejanskega plačila kupnine pa na odmero davka od dobička iz kapitala ne vplivata.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1.a, 84. ZPP člen 339, 339/2-14. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168,168a, 178, 178a.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neizkazanost transakcije - dokazno breme - vedenje davčnega zavezanca, da sodeluje pri goljufiji - neresnične transakcije - neplačujoči gospodarski subjekt
Ker revident ni uspel izkazati, da je do transakcij, navedenih na računih, na podlagi katerih je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, dejansko prišlo, je treba že iz tega razloga revidentu odreči pravico do odbitka vstopnega DDV. Ugotavljanje subjektivnega elementa v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel), to je, ali je revident glede na objektivne elemente vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakciji, ki je del utaje DDV, zato ni potrebno.
Kadar zavezanec davčno priznanih odhodkov ne izkaže niti s stopnjo verjetnosti in jih tudi ni mogoče oceniti s primerjalno metodo ali na podlagi uradnih podatkov, ocenjeno davčno osnove predstavljajo ugotovljeni prihodki.
URS člen 2, 25. ZDavP člen 20, 96, 96/1, 97, 97/1, 133, 136, 136/2. ZDavP-1 člen 406.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od osebnih prejemkov – absolutno zastaranje pravice do odmere davka – načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo – pravica do pravnega sredstva
Na zastaralni rok je po ZDavP vezana le izdaja in vročitev odmerne odločbe, nikjer pa ni določeno, da bi morala odmerna odločba v roku, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje, postati tudi dokončna ali pravnomočna. V fazi upravnega pritožbenega postopka in upravnega spora zastaranje ne more nastopiti, saj dokončnost oziroma pravnomočnost prvostopne odmerne odločbe za vprašanje odmere davka nista relevantni, saj drugostopenjski davčni organ in sodišče zgolj preverjata zakonitost odločbe glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja organa prve stopnje.
Z izdajo in vročitvijo izvršljive davčne odločbe je negotovost zavezanca glede tega, ali bo moral državi plačati davek, odpravljena, s čimer je namen načela pravne varnosti in zaupanja v pravo dosežen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - DAVKI
VS4001912
ZPP člen 286. ZOR člen 361. ZPPSL člen 43.
zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davka
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka.
Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.
ZUP člen 251, 268, 270. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDavP-1 člen 121. ZDavP-2 člen 87, 97, 97/3, 125, 126, 418.
dohodnina – dovoljena revizija – odmera dohodnine v obnovljenem postopku – vračilo davka – zastaranje – kršitev pravil postopka v upravnem sporu – pomanjkljiva obrazložitev – odločanje v obnovljenem postopku – sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke – zastaranje odmere dohodnine – odprava odmerne odločbe - vrnitev preveč plačanega davka – pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku
Odločanje v obnovljenem postopku ne pomeni, da se nezakonito odloča o že odločeni stvari (res judicata), temveč se odloča o tem, ali ostane že izdani akt v veljavi, ali pa se odpravi (oziroma razveljavi) in o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi odloči z odločbo, izdano v obnovljenem postopku. Pri tem lahko odločbo v obnovljenem postopku izda drugostopenjski organ (251. člen ZUP).
Če se sodišče v izpodbijani sodbi na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na obrazložitve odločb obeh upravnih organov (prvo in drugostopenjskega) sta sestavni del obrazložitve sodbe tudi obrazložitvi teh upravnih odločb. Sodba torej ni neobrazložena.
Glede na stanje zadeve in dejanja v postopku ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje odmere dohodnine, zato je revidentov zahtevek za njeno celotno vračilo neutemeljen.
Preveč plačani davek se v primeru odprave odmerne odločbe vrne le v primeru, če je bila v ponovnem postopku ugotovljena nižja davčna obveznost.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 31, 32, 34, 34/4, 36, 37.
dovoljena revizija – zelo hude posledice – odpis, delni odpis, obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca ugovor neobrazloženosti izpodbijane sodbe – bistvena kršitev določb postopka
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga je na podlagi prvega in drugega odstavka 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, poleg višine mesečnih dohodkov na družinskega člana, treba upoštevati tudi premoženje davčnega zavezanca, in sicer okoliščino, ali je davčno obveznost mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 74, 74/3. Slovenski računovodski standardi standard 17.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revidentu utemeljeno davčno niso bili priznani odhodki, ki so bili v nasprotju s SRS 17 v povezavi z 20. členom ZDDPO-1 knjiženi na podlagi devetih spornih računov za opravljena dela na različnih objektih, saj storitve niso bile opravljene s strani družbe, ki je račune izdala in mu zato na podlagi 40. člena ZDDV tudi ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi teh računov.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davek na motorna vozila – vračilo davka na motorna vozila – pogoji za vračilo – vozila za prevoz družin
ZDMV v 2. točki prvega odstavka 5. člena določa, da se davek ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega motornega vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Smisel te davčne oprostitve je pomoč družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katerimi je običajen prevoz družine, ne pa tudi bivanje na potovanju. Bivalno vozilo (avtodom) ne spada med vozila, za katera se davek ne plača. Davčne oprostitve za posamezne vrste vozil so le izjema, ki je ni mogoče razlagati širše, kot je določena.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi(2002)standard 21, 21-12.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb – verodostojna knjigovodska listina – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – stroški drugih storitev – obrazloženost zahteve za opravo glavne obravnave
Odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO-1.
Revident zgolj s tem, da je v tožbi kot dokaz navedel zaslišanje dveh oseb, ni zadostil kriteriju, da mora biti zahteva za opravo glavne obravnave oziroma za izvajanje dokazov obrazložena. Revident bi namreč moral s stopnjo verjetnosti utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da revidentka ni navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13-2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – vnaprej vračunani stroški – konkurenčna klavzula - pogodbena kazen – denarna kazen kot odhodek po ZDDPO
Denarne kazni iz druge alineje 13. člena ZDDPO, ki se ne štejejo med odhodke, so po presoji Vrhovnega sodišča vse denarne kazni, ne glede na to, na katerem pravnem področju je denarna kazen predpisana oziroma določena, in sicer na podlagi sodnih ali upravnih odločb ali na podlagi zakona ali pogodbe.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3, 20. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22-13.
dovoljena revi9zija - davek od dohodkov pravnih oseb – missing trader – verodostojna listina
Revidentkin ugovor, da iz obsežne prakse SEU izhaja, da davčne posledice poslovanja z missing traderjem zadenejo davčnega zavezanca lahko samo, če je za okoliščino, da posluje z missing traderjem, vedel oziroma mogel vedeti, revidentka pa niti ni vedela niti ni mogla vedeti, da gre pri družbi A. za missing traderja, saj je na ta pojav tožena stranka opozorila prvostopenjske davčne organe šele v letu 2008, torej po obravnavanem davčnem obdobju, po presoji sodišča glede na navedeno dejansko stanje ni utemeljen. Revidentka namreč prezre, da se stališča SEU (na katera se sicer sklicuje zgolj po vsebini, brez navedbe konkretnih zadev, v katerih so bila sprejeta oziroma upoštevana) nanašajo na predložitvene zadeve iz sporov glede pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost in da gre torej za drugo vrsto javne dajatve, kot je dajatev, obravnavana v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85, 85/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 19, 19/5, 19/6, 33, 33/4, 34, 40, 40/1,40/2, 40/7-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 50, 50/3, 101, 101/1, 110, 110/3. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 4, 4/1, 17, 17/2, 22, 22/3-a. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačilo
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZDDPO člen 16, 16/2, 39. Slovenski računovodski standardi (SRS)standard I-1, I-21.
davki – dovoljena revizija - osnovna sredstva – vlaganja – amortizacija – priznanje solastnine – vpis v zemljiško knjigo – pogodba sposobna za vpis
Davčni zavezanec lahko amortizira le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS. Lastništvo se dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo oziroma listino, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).
ZDavP člen 96, 102. ZDO člen 266. ZOR člen 312, 313.
dovoljena revizija – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zamudne obresti – vrsti red vračunavanja plačil – zastaranje odmere in izterjave
Izračun višine obveznosti ne more biti predmet revizijske presoje, ker gre za dejansko vprašanje, zato se v reviziji lahko preizkuša le pravilnost uporabe materialnopravnih pravil, ki so bila uporabljena za izračun višine neporavnanih obveznosti, ter pravilnosti uporabe določb postopka v upravnem sporu.