URS člen 155. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 83, 83/2-1, 94, 94/1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - trošarinski dolg – prisilna izterjava – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – solidarna odgovornost aktivnega družbenika – izstop družbenika iz družbe – sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom – ustavna odločba – neustavna sprememba zakona – kršitev materialnega prava – odprava upravnega akta
Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
davek od dohodkov iz drugih pogodbenih razmerij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in natančno, navesti je treba pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja; obrazložiti je treba, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; če tega ni, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Če niso navedene konkretne posledice, ki za revidenta nastanejo zaradi izpodbijanega akta, oziroma ni pojasnjeno, zakaj so te posledice za revidenta zelo hude, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZDDPO člen 11, 12, 21. ZDoh člen 16, 16/1-1. ZDavP člen 114, 130.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – povračila stroškov v zvezi z delom – službeno potovanje – dnevnice – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Dnevnica je povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju. Službeno potovanje pa je le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Revidentkini delavci, ki so svoje delo ves čas opravljali v tujini, izven sedeža delodajalca oziroma njegovih poslovnih enot, niso bili na službeni poti, zato jim dnevnice ne pripadajo. Ker sredstva, ki so jim bila izplačana, niso dnevnice, za revidentko niso davčno upošteven odhodek (21. in 11. člen ZDDPO), pač pa so drug prejemek delavca iz delovnega razmerja zaposlenih delavcev v smislu 16. člena ZDoh, od katerega pa je treba plačati davek od osebnih prejemkov in prispevke za socialno varnost.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
prisilna izterjava - ustavna odločba - vrednostni kriterij - odprava upravnega akta - dovoljena revizija - kršitev materialnega prava - izstop družbenika iz družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugoditev reviziji - trošarinski dolg - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom - neustavna sprememba zakona
Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2B člen 145, 145/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna ureditev za prejemnike dohodkov v Avstriji – jasna zakonska določba – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker je določba prvega odstavka 145. člena ZDavP-2B tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje.
Samo zatrjevanje materialnih oziroma finančnih posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev, samo po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic, zato te v tem primeru po presoji Vrhovnega sodišča niso izkazane.
ZDavP-2 člen 231, 234, 234/1, 234/2, 234/3, 234/4, 234/5. Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Direktiva Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevnmane, carine, davke in druge ukrepe. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2012 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi.
dovoljena revizija po vrednosti - davčna izvršba na denarna sredstva - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - vročitev v uradnem jeziku države članice, kjer je sedež zaprošenega organa Zadeva SEU C - 233/08 - izterjava v okviru vzajemne pomoči - procesne predpostavke za izvršljivost odločbe
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, lahko, kadar odloča o pravnem sredstvu, s katerim se izpodbija veljavnost ali pravilnost izvršilnih ukrepov, kot je vročitev izvršilnega naslova, preveri, ali so bili ti ukrepi pravilno izvedeni po zakonih in drugih predpisih navedene države članice. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice. Naslovniku izvršilnega naslova mora biti omogočeno, da se zanesljivo seznani vsaj s predmetom in podlago zahtevka.
S tem, ko revidentu izvršilni naslov za izterjavo ni bil vročen na zahtevani način, ni bila podana procesna predpostavka za izvršljivost odločbe organa države prosilke glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na pravilno vročitev odločbe stranki, je procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
ZDavP-2 člen 2, 12, 12/2, 54, 57, 57/4, 57/6, 59, 59/4, 67, 70. ZDoh-2 člen 82, 82/1-6, 132, 132/1, 134, 134/3. ZUS-1 člen 71, 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev revizije – davek od dohodka iz kapitala – dohodnina od obresti na obveznice – skrbnik za poseben primer kot zavezanec za davek - plačnik davka – davčni obračun – popravek davčnega obračuna - obračun davčnega odtegljaja – popravek obračuna davčnega odtegljaja – vračilo davka – neupravičena obogatitev – upravna zadeva
Šesti odstavek 57. člena ZDavP-2, ki napotuje na smiselno uporabo 54. člena ZDavP-2, ki ureja možnost davčnega zavezanca, da predloži popravljen davčni obračun, če je davčno obveznost izkazal previsoko, je treba razlagati tako, da tudi v primerih, ko se davek plačuje na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, obstaja možnost predložitve popravka obračuna, vendar pa ima to možnost le plačnik davka, če naknadno ugotovi, da je v predloženem obračunu davčnih odtegljajev davčno obveznost izračunal, odtegnil in plačal previsoko, glede na obveznost, ki bi jo bil dolžan plačati na podlagi zakona o obdavčenju, ne pa tudi davčni zavezanec.
Postopek za vračilo davka je samostojna upravna zadeva, o kateri odločajo davčni organi na matičnem področju, ki postopajo po zakonu, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek in torej ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega velja sodna pristojnost sodišča splošne pristojnosti
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
davek od dohodka pravnih oseb – javno podjetje – upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 42, 43. ZLS člen 93. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera – vračilo - občina – pravni interes
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
ZDoh-2 člen 46, 48, 48/3, 59. ZVis člen 16, 17, 52, 60, 61. ZDS člen 44. ZDavP-2 člen 308, 308/1.
dovoljena revizija - dohodnina - normirani odhodki – vpis v davčni register – vpis v drug register – visokošolska dejavnost
Visokošolskega izobraževanja ni mogoče opravljati v obliki dejavnosti, kot jo določa prvi odstavek 48. člena ZDoh-2, in zato se tudi odhodki, ki iz te vrste dejavnosti nastanejo, ne morejo ugotavljati v obliki normiranih odhodkov.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 3, 3-23, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija – davčno nepriznani odhodki - prodaja dolgoročne finančne naložbe - razlika med čistim iztržkom in knjigovodsko vrednostjo naložbe – prevzem poroštva - odhodki, ki niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov
Na podlagi SRS 3.23 nastanejo ob odtujitvi dolgoročne finančne naložbe finančni odhodki le v primeru, če je knjigovodska vrednost dolgoročne finančne naložbe večja od čistega iztržka zanjo. Ker revidentka v obravnavanem letu ni imela več knjigovodske vrednosti te dolgoročne finančne naložbe oziroma je bila ta vrednost 0 SIT, prav tako v tem letu ni imela čistega iztržka zanjo, razlika med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe (0 SIT) in čistim iztržkom zanjo (0 SIT), znaša 0 SIT. Ker je v obravnavani zadevi evidentirani odhodek pri prodaji te dolgoročne finančne naložbe, večji od razlike med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe in čistim iztržkom zanjo, na podlagi SRS 3.23 ter 11. člena ZDDPO ne more biti davčno priznan odhodek.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen tudi zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da odhodki v zvezi s prevzemom poroštva za drugo družbo, in to po tem, ko je bil že objavljen začetek prisilne poravnave nad to družbo, niso poslovno potrebni ter tudi ni potrebni za pridobivanje dobička oziroma povezani z obdavčenimi prihodki, zato gre v tem delu za davčno nepriznane odhodke na podlagi prvega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
ZUS-1 člen 75, 75/1, 85, 85/1. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 5, 5-25, 21, 21-12.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija - popravek vrednosti terjatev – pogoj za odpis terjatev – verodostojna knjigovodska listina
Odpisi in popravki vrednosti terjatev se morajo opraviti na podlagi ustreznih verodostojnih listin, ki dvomljivost ali spornost terjatev verjetno izkazujejo, da bi bili davčno priznani.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 so specifičen primer nadomestila zaradi preplačanega davka, ki je urejen kot upravnopravna stvar, zato je treba ureditev razlagati ozko. To po eni strani pomeni, da se ureditev ne nanaša na vse primere neupravičenega plačila ali preplačila davka in po drugi strani, da te ureditve ni mogoče enačiti s splošno ureditvijo odškodninske odgovornosti države v smislu 26. člena URS.
URS člen 2, 14, 155. ZDoh člen 59, 61. ZDoh-2 člen 98, 98/7. Uredba o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin pri davku od dobička od kapitala člen 2.
davki – dohodnina od dobička iz kapitala – odsvojitev nepremičnine – vrednost kapitala ob pridobitvi – neprava retroaktivnost določb ZDoh-2 – lastno delo zavezanca
Po določbah ZDoh-2 se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo le stroški v vrednosti na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Stroški lastnih vlaganj, za katera revident ne zatrjuje, da jih je plačal, se tako ne vštevajo.
Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah ZDoh-2, ki so veljale za obdavčitev dobička iz kapitala ob odsvojitvi nepremičnine, torej takrat, ko je nastala davčna obveznost. Zato ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS), saj ZDoh-2 ni posegel v pravice revidenta, ampak kvečjemu v njegova pričakovanja, da bodo določbe o obdavčitvi kapitalskih dobičkov ob odsvojitvi nepremičnine enake, kot so bile ob njeni pridobitvi (tako imenovana neprava retroaktivnost).
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 39, 39/3, 39/4.
ustavitev postopka – tožba zaradi molka organa – pozneje izdan upravni akt – stroški sodnega postopka
Stroški upravnega spora se v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, odmerijo po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in ne po petem v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDV člen 40. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - verodostojne listine – račun – neplačeviti subjekti (missing trader)
Samo račun, tudi če ima vse predpisane sestavine, še ne izkazuje, da se je poslovni dogodek v resnici zgodil. O tem mora davčni zavezanec imeti še druge verodostojne listine, sicer mu stroška ni mogoče davčno upoštevno priznati. Pri tem ni pomembno, zakaj drugih verodostojnih listin nima.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 10, 10/9, 10/19,10/20, 10/25, 10/27.
davek od dobička pravnih oseb dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dolgoročne rezervacije - predračun oblikovanja in črpanja – načrt reorganizacije
Sredstva, ki jih je revident vodil na kontu 2900 – kratkoročne časovne razmejitve (sam pa ga je imenoval „investicijsko vzdrževanje“), se davčno ne morejo priznati kot dolgoročne rezervacije, saj ni imel sprejetega predračuna oblikovanja in črpanja teh sredstev kot sredstev dolgoročnih rezervacij in tudi ne načrta reorganizacije, poraba teh sredstev pa je bila tudi dejansko za investicijsko vzdrževanje, nasprotnega pa revident ni izkazal.
Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da računi, na podlagi katerih je revident odbijal vstopni DDV, temeljijo na dejanskih poslovnih dogodkih, je pravilna in zakonita odločitev davčnih organov, da mora revident plačati obračunani DDV, pri tem pa za odločitev ni pomembno, ali so bili izdajatelji računov „missing traderji“ ali ne.
dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - neizkazanost poslovnih dogodkov - missing trader - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če to ni, se revizija zavrže kot nedovoljena.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odločanje o pravici ali obveznosti – višina davčne osnove
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na določbo 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka dovoljenosti revizije v tem upravnem sporu ne more izkazovati z morebitnim vplivom izpodbijane odločitve na odmero davka od dobička v naslednjih davčnih obdobjih, ki niso predmet tega upravnega spora.