ZDavP-2 člen 2, 12, 12/2, 54, 57, 57/4, 57/6, 59, 59/4, 67, 70. ZDoh-2 člen 82, 82/1-6, 132, 132/1, 134, 134/3. ZUS-1 člen 71, 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev revizije – davek od dohodka iz kapitala – dohodnina od obresti na obveznice – skrbnik za poseben primer kot zavezanec za davek - plačnik davka – davčni obračun – popravek davčnega obračuna - obračun davčnega odtegljaja – popravek obračuna davčnega odtegljaja – vračilo davka – neupravičena obogatitev – upravna zadeva
Šesti odstavek 57. člena ZDavP-2, ki napotuje na smiselno uporabo 54. člena ZDavP-2, ki ureja možnost davčnega zavezanca, da predloži popravljen davčni obračun, če je davčno obveznost izkazal previsoko, je treba razlagati tako, da tudi v primerih, ko se davek plačuje na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, obstaja možnost predložitve popravka obračuna, vendar pa ima to možnost le plačnik davka, če naknadno ugotovi, da je v predloženem obračunu davčnih odtegljajev davčno obveznost izračunal, odtegnil in plačal previsoko, glede na obveznost, ki bi jo bil dolžan plačati na podlagi zakona o obdavčenju, ne pa tudi davčni zavezanec.
Postopek za vračilo davka je samostojna upravna zadeva, o kateri odločajo davčni organi na matičnem področju, ki postopajo po zakonu, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek in torej ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega velja sodna pristojnost sodišča splošne pristojnosti
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
davek od dohodka pravnih oseb – javno podjetje – upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 42, 43. ZLS člen 93. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – odmera – vračilo - občina – pravni interes
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 so specifičen primer nadomestila zaradi preplačanega davka, ki je urejen kot upravnopravna stvar, zato je treba ureditev razlagati ozko. To po eni strani pomeni, da se ureditev ne nanaša na vse primere neupravičenega plačila ali preplačila davka in po drugi strani, da te ureditve ni mogoče enačiti s splošno ureditvijo odškodninske odgovornosti države v smislu 26. člena URS.
ZDoh-2 člen 46, 48, 48/3, 59. ZVis člen 16, 17, 52, 60, 61. ZDS člen 44. ZDavP-2 člen 308, 308/1.
dovoljena revizija - dohodnina - normirani odhodki – vpis v davčni register – vpis v drug register – visokošolska dejavnost
Visokošolskega izobraževanja ni mogoče opravljati v obliki dejavnosti, kot jo določa prvi odstavek 48. člena ZDoh-2, in zato se tudi odhodki, ki iz te vrste dejavnosti nastanejo, ne morejo ugotavljati v obliki normiranih odhodkov.
ZUS-1 člen 75, 75/1, 85, 85/1. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 5, 5-25, 21, 21-12.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija - popravek vrednosti terjatev – pogoj za odpis terjatev – verodostojna knjigovodska listina
Odpisi in popravki vrednosti terjatev se morajo opraviti na podlagi ustreznih verodostojnih listin, ki dvomljivost ali spornost terjatev verjetno izkazujejo, da bi bili davčno priznani.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi (2002) standard 3, 3-23, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljena revizija – davčno nepriznani odhodki - prodaja dolgoročne finančne naložbe - razlika med čistim iztržkom in knjigovodsko vrednostjo naložbe – prevzem poroštva - odhodki, ki niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov
Na podlagi SRS 3.23 nastanejo ob odtujitvi dolgoročne finančne naložbe finančni odhodki le v primeru, če je knjigovodska vrednost dolgoročne finančne naložbe večja od čistega iztržka zanjo. Ker revidentka v obravnavanem letu ni imela več knjigovodske vrednosti te dolgoročne finančne naložbe oziroma je bila ta vrednost 0 SIT, prav tako v tem letu ni imela čistega iztržka zanjo, razlika med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe (0 SIT) in čistim iztržkom zanjo (0 SIT), znaša 0 SIT. Ker je v obravnavani zadevi evidentirani odhodek pri prodaji te dolgoročne finančne naložbe, večji od razlike med knjigovodsko vrednostjo dolgoročne finančne naložbe in čistim iztržkom zanjo, na podlagi SRS 3.23 ter 11. člena ZDDPO ne more biti davčno priznan odhodek.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen tudi zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da odhodki v zvezi s prevzemom poroštva za drugo družbo, in to po tem, ko je bil že objavljen začetek prisilne poravnave nad to družbo, niso poslovno potrebni ter tudi ni potrebni za pridobivanje dobička oziroma povezani z obdavčenimi prihodki, zato gre v tem delu za davčno nepriznane odhodke na podlagi prvega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
URS člen 2, 14, 155. ZDoh člen 59, 61. ZDoh-2 člen 98, 98/7. Uredba o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin pri davku od dobička od kapitala člen 2.
davki – dohodnina od dobička iz kapitala – odsvojitev nepremičnine – vrednost kapitala ob pridobitvi – neprava retroaktivnost določb ZDoh-2 – lastno delo zavezanca
Po določbah ZDoh-2 se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo le stroški v vrednosti na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Stroški lastnih vlaganj, za katera revident ne zatrjuje, da jih je plačal, se tako ne vštevajo.
Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah ZDoh-2, ki so veljale za obdavčitev dobička iz kapitala ob odsvojitvi nepremičnine, torej takrat, ko je nastala davčna obveznost. Zato ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS), saj ZDoh-2 ni posegel v pravice revidenta, ampak kvečjemu v njegova pričakovanja, da bodo določbe o obdavčitvi kapitalskih dobičkov ob odsvojitvi nepremičnine enake, kot so bile ob njeni pridobitvi (tako imenovana neprava retroaktivnost).
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 10, 10/9, 10/19,10/20, 10/25, 10/27.
davek od dobička pravnih oseb dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dolgoročne rezervacije - predračun oblikovanja in črpanja – načrt reorganizacije
Sredstva, ki jih je revident vodil na kontu 2900 – kratkoročne časovne razmejitve (sam pa ga je imenoval „investicijsko vzdrževanje“), se davčno ne morejo priznati kot dolgoročne rezervacije, saj ni imel sprejetega predračuna oblikovanja in črpanja teh sredstev kot sredstev dolgoročnih rezervacij in tudi ne načrta reorganizacije, poraba teh sredstev pa je bila tudi dejansko za investicijsko vzdrževanje, nasprotnega pa revident ni izkazal.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 39, 39/3, 39/4.
ustavitev postopka – tožba zaradi molka organa – pozneje izdan upravni akt – stroški sodnega postopka
Stroški upravnega spora se v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, odmerijo po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in ne po petem v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDV člen 40. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - verodostojne listine – račun – neplačeviti subjekti (missing trader)
Samo račun, tudi če ima vse predpisane sestavine, še ne izkazuje, da se je poslovni dogodek v resnici zgodil. O tem mora davčni zavezanec imeti še druge verodostojne listine, sicer mu stroška ni mogoče davčno upoštevno priznati. Pri tem ni pomembno, zakaj drugih verodostojnih listin nima.
Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da računi, na podlagi katerih je revident odbijal vstopni DDV, temeljijo na dejanskih poslovnih dogodkih, je pravilna in zakonita odločitev davčnih organov, da mora revident plačati obračunani DDV, pri tem pa za odločitev ni pomembno, ali so bili izdajatelji računov „missing traderji“ ali ne.
dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - neizkazanost poslovnih dogodkov - missing trader - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če to ni, se revizija zavrže kot nedovoljena.
Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da računi, na podlagi katerih je revident odbijal vstopni DDV, temeljijo na dejanskih poslovnih dogodkih, je pravilna in zakonita odločitev davčnih organov, da mora revident plačati obračunani DDV. Za odločitev ni pomembno, ali so bili izdajatelji računov „missing traderji“ ali ne.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odločanje o pravici ali obveznosti – višina davčne osnove
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na določbo 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka dovoljenosti revizije v tem upravnem sporu ne more izkazovati z morebitnim vplivom izpodbijane odločitve na odmero davka od dobička v naslednjih davčnih obdobjih, ki niso predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija – odstop sodišča prve stopnje od prakse Vrhovnega sodišča – obrazložen odstop – vračilo preveč plačanih davčnih dajatev – vračilo zamudnih obresti
Prvi odstavek 99. člena ZDavP-2 postavlja splošno pravilo o tem, kdaj je treba zneske davčnih obveznosti, ki se vračajo davčnim zavezancem vrniti obrestovano, edini pogoj, ki ga za obrestovanje postavlja, pa je, da je davek neupravičeno odmerjen. Zamudne obresti so neupravičeno odmerjene, če za njihov obračun in plačilo ni bilo materialnopravne podlage, povsem enako pa mora veljati, če je podlaga za njihovo odmero in plačilo naknadno odpadla. Če so bile zamudne obresti nezakonito, oziroma celo neustavno, tako, kot je to v obravnavanem primeru ugotovilo Ustavno sodišče, odmerjene in plačane, potem morebitna odgovornost zavezancev za tek zamudnih obresti ni pomembna.
dovoljenost revizije – davek na dodano vrednost – trditveno in dokazno breme – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zgolj s trditvijo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi bilo to zastavljeno, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbo zneska 7.198,23 odmerjenega davka in navedbo, da že to samo po sebi pomeni zelo hude posledice za revidenta kot poslovni subjekt, še posebej v splošno znani ekonomski krizi, ko se podjetja borijo za preživetje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
davki – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni bistveno za odločitev - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt – neizkazani poslovni dogodki - vedenje o goljufivih transakcijah – oprava storitev s strani izdajatelja računa
Revidentkino vprašanje, „ali je v obdobju, za katerega je bil odmerjen DDV, obstajala obveznost zavezancev za DDV za preprečitev davčnih utaj in bi revidentka pri poslovanju z drugimi subjekti morala paziti na okoliščine, ki bi kazale na to, da so ti „neplačujoči gospodarski subjekti“, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj samo po sebi ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V obravnavanem primeru je namreč odločilno to, da poslovni dogodki niso izkazani, saj ni izkazano, da sta izdajatelja računov, za katera je bilo sicer ugotovljeno, da sta „neplačujoča gospodarska subjekta“, storitve, zaračunane revidentki, tudi zares opravila. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, ugotavljanje revidentovega vedenja o goljufivih transakcijah, t. i. subjektivnega elementa v smislu sodb Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 (Axel Kittel) namreč ni potrebno, če poslovni dogodki niso izkazani.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek na dodano vrednost (DDV) – pogoj za odbitek vstopnega DDV - neplačevit subjekt – dokazno breme v davčnem postopku – obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja v reviziji, niso pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, zato ne gre za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDoh-1 člen 15, 15/3, 98, 98/3, 119, 120. ZIS člen 10, 11, 53. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 11, 11-14, 14, 14-10.
dovoljena revizija – akontacija dohodnine – drugi dohodki – igre na srečo – nagradna igra – davek od dobička pravnih oseb - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
V obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje ne gre za klasične igre na srečo po določbi 10. člena ZIS in tudi ne za posebne igre na srečo po določbi 53. člena ZIS, zato so bila izplačila v nagradnih igrah, ki jih je prirejala revidentka, na podlagi tretjega odstavka 98. člena ZDoh-1 utemeljeno vključena v obdavčitev kot drugi dohodki, ki so bili izplačani dobitnikom v nagradnih igrah in od katerih je bila revidentka na podlagi določb ZDoh-1 dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine.