dovoljena revizija - davek na motorna vozila – vračilo davka – prva registracija - skladnost ZDMV s skupnim sistemom DDV
V času vložitve zahtev za vračilo DMV je veljal ZDMV-UPB2, ki je v drugem odstavku 11. člena določal, da če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži predpisane listine. V obravnavani zadevi ni sporno, da so vozila bila registrirana v RS, preden so bila dobavljena v drugo državo članico EU, zato je bil zahtevek za vračilo DMV pravilno zavrnjen.
ZDDV člen 12, 12/3, 31, 31-5, 39, 39/3, 60, 60/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 30,30/2, 108, 108/1. CZS člen 73, 78, 201, 201/3, 220, 220/2-b, 239. Uredba o izvajanju CZS člen 199, 199/1.
carina - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - legitimno pričakovanje - oprostitev plačila DDV - združitev revizij - odgovornost deklaranta - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev DDV ob uvozu
Ker se DDV ob uvozu obravnava kot uvozna dajatev, deklarant odgovarja za DDV, če ob uvozu pogoji za oprostitev DDV niso bili izpolnjeni.
dovoljenost revizije – dohodnina – dvojno obdavčevanje – bilateralna pogodba - pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, v katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSZ (1984) člen 61, 61/1-1.
dovoljenost revizije – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana zavrženje revizije – komunalna opremljenost stavbnega zemljišča
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker revidentka zatrjevane neenotnosti prakse sodišča prve stopnje ni izkazala, poleg tega pa je na zastavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila 61. člena ZSZ/84, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 17. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 21, 21-7, 21-12.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb – vrednostni kriterij - nepriznavanje odhodkov – stroški za posredniške storitve - asignacija – neizkazanost poslovnega dogodka – vlaganja v trg - izdatki, ki imajo naravo investicij – slabitev terjatve - amortizacija tiskarske opreme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Ker revidentka ni izkazala, kakšne posredniške storitve so bile zanjo opravljene, ni pomembno, da je te storitve na podlagi asignacijskega dogovora plačala osebi, ki zaračunanih storitev ni dejansko opravila, niti ni pomembno, da je višina zaračunanega zneska skladna s pogodbo o proviziji. Nič od navedenega namreč ne pojasni, kakšne posredniške storitve naj bi bile opravljene.
Ker revidentka ni izkazala neposredne povezanosti odhodkov z bodočimi prihodki, ne gre za davčno priznane odhodke. Revidentkino zatrjevanje, da gre za vlaganja v trg, potrjuje, da gre za izdatke, ki imajo naravo investicij, takšnih izdatkov pa po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZDDPO ni mogoče vključiti med odhodke.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4, 21, 21/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 2, 2/1, 7.
gradnja na tujem zemljišču - soinvestitorstvo - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - višina davčne osnove - povračilo vložkov v gradnjo - opredelitev obdavčljive transakcije - enotna transakcija
V nekaterih okoliščinah je treba več formalno ločenih transakcij, ki bi lahko bile opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, če transakcije niso samostojne. To velja zlasti, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec za stranko, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno samo nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi bila umetna.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – davek od dohodkov pravnih oseb – javno podjetje - upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 92, 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 36. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a,17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev odbitka - sodna praksa Sodišča EU - neizkazanost transakcije z verodostojnimi knjigovodskimi listinami - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Po presoji revizijskega sodišča ravnanje revidenta, s tem, ko je do tedaj njemu neznani osebi izročil večjo količino gotovine kot aro, kljub izrecni prepovedi gotovinskega poslovanja s tovrstnimi zneski, in ne da bi pridobil kakršnokoli zagotovilo o verodostojnosti ponudbe, ni razumno skrbno ravnanje osebe, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki so upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo v sferi izdajatelja računov, predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere bi revident vsaj moral vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo prodajalca.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za priznanje odbitka – sodna praksa sodišča EU – neverodostojne knjigovodske listine – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine
Nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV. Revident je namreč sporna vozila prejel in zanje prejel ustrezen račun. V takem primeru je za zavrnitev odbitka vstopnega DDV odločilno, ali je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivi transakciji.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226.
Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb
Revidentki odhodki za leto 2006 utemeljeno niso bili priznani na podlagi določb 11. in 20. člena ZDDPO-1, ter 2. točke Uvoda v SRS in SRS 21 in 22, saj gre za obveznosti, ki se nanašajo in izvirajo iz preteklih let in ki zato ne morejo biti predmet knjiženja in posledično davčno upoštevane kot odhodki v letu 2006.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 157, 157/4.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – sklep o zavrženju predloga za zadržanje davčne izvršbe – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker pravica do vložitve predloga za zadržanje davčne izvršbe, ki jo revidentka uveljavlja z revizijo, ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Zelo hude posledice, kot pogoj za dovolitev revizije v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - neverodostojne listine - neobičajna poslovna praksa
Ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV ne more biti samo nepopolno vodenje dokumentacije, in sicer evidenc o porabi in nabavi blaga, ter nepopolne dobavnice. Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če iz objektivnih dejavnikov izhaja, da je davčni zavezanec, ki mu je bilo blago, ki je podlaga za utemeljitev pravice do odbitka, dobavljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec. Enako velja tudi za situacije, kot je obravnavana, ko zaradi okoliščin na strani t. i. „missing traderja“ ni mogoče zaključiti, da je dobavo opravil ravno izdajatelj računa.
ZTro člen 54, 54/20, 54/22, 54/24. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen – evidence kot dokaz - neskladnost podatkov v evidencah – toleranca merilnih naprav
Podatki, ki sestavljajo evidenco, ki je sporna v obravnavanem primeru, so rezultat meritev točenj, iztočenj in stanja zaloge, ki so jih opravili merilni instrumenti. Pri tovrstnih meritvah vselej obstaja določena merilna negotovost (merilni pogrešek), saj ni razumno pričakovati, da bodo merilni instrumenti absolutno natančni, ravno tako je lahko meritev odvisna od vpliva temperature na merjeno snov. Zaradi navedenega je določena neskladnost med količinami, ki so bile predmet meritev v obravnavanem primeru, razumna in jo je treba tolerirati.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 75, 75/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - napačna uporaba materialnega prava
Če se ugotovi, da je storitve opravil drug gospodarski subjekt je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Zgolj zato, ker je izdajatelj računa ravnal nezakonito, davčnemu zavezancu še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje „objektivnih okoliščin“ podrobno ne analizira in ne obrazloži (saj odločitev temelji na „drugih“, po presoji Vrhovnega sodišča samih po sebi nepravilnih razlogih) ter jih ne poveže v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Sodna odločba mora biti obrazložena na konkreten in ne na pavšalen način, tako da je mogoča njena presoja zakonitosti in pravilnosti.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za pravico do odbitka – „missing trader“ - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1), deloma pa določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
davki – dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – bistveno enako dejansko in pravno stanje – primerljivost judikatov - zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča je mogoče z uspehom uveljavljati le, če sta obravnavani primer in primer, na katerega se sklicuje revident, v bistvenem enaka.