ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV-1 člen 76a, 76b. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1, 40/10. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - ugovor retroaktivne uporabe zakona - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - identifikacijska številka za DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Očitki tožene stranke o tem, da je revident opustil preverjanje ponudnikov in sestavljanje poslovnih listin, so nedvomno okoliščine na strani revidenta in revizijsko sodišče se strinja, da je revident opustil dolžno skrbnost, ki se jo upravičeno zahteva od gospodarskih subjektov, vendar zgolj to še ne opravičuje zaključka, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Ker se na druge okoliščine oziroma indice prvostopenjsko sodišče oziroma davčni organi ne sklicujejo, revizijsko sodišče ocenjuje, da revidentovo vedenje o goljufivosti transakcij ni izkazano.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da okoliščine, na katere se sklicujejo prvostopenjsko sodišče in davčna organa, same po sebi ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali bi moral vedeti za goljufivost transakcij. Po drugi strani pa je v zvezi z navedenimi okoliščinami revident podal tudi pojasnila, ki so konkretizirana, davčni organ in sodišče prve stopnje pa v svojih odločbah in izpodbijani sodbi nanje nista odgovorila.
Sklep o tem, da je podan subjektivni element, in deloma tudi neupoštevanje pojasnil revidenta, po oceni revizijskega sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja materialnega prava pa okoliščine, na podlagi katerih bi bilo lahko utemeljeno zaključiti, da je pri revidentu izkazan subjektivni element, niso bile upoštevane, kar pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje.
ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDDV-1 člen 3, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 76b, 81, 82. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčni inšpekcijski nadzor - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vstopni DDV - račun - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugoditev reviziji - dejanska oprava storitve - davčna utaja - subjektivni element
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 144, 173, 173/1. ZUP člen 147. OZ člen 311, 312.
davčna izvršba – dovoljena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - rubež terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika – dolžnikov dolžnik – predhodno vprašanje v davčnem postopku – pobot terjatev – likvidna terjatev – nelikvidnost terjatve kot ovira za pobot
Če se dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe sklicuje na to, da ni več davčni dolžnik, ker je terjatev davčnega dolžnika pobotal s svojo terjatvijo, je treba, če vprašanje veljavnosti pobota oziroma obstoja terjatev ni rešeno v matičnem postopku, obravnavati kot predhodno vprašanje v postopku davčne izvršbe. Pobot z očitno nelikvidno terjatvijo ni veljaven. Nelikvidna je tista terjatev, ki je utemeljeno prerekana oziroma ni obstoječa.
ZDMV člen 5, 5/1-2. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davek na motorna vozila – davčna oprostitev – vozilo za prevoz velike družine - življenjska skupnost – dokazilo o skupnem gospodinjstvu – restriktivna razlaga davčnih oprostitev – dokazno breme – nesklepčnost trditev
Smisel davčne oprostitve na podlagi 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV je pomoč večjim družinam (s tremi ali več mladoletnimi otroci) pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katere spada tudi prevoz družine. Za obstoj družine v smislu obravnavane določbe ZDMV pa je bistveno, da gre za (življenjsko) skupnost vsaj treh otrok in roditelja, v kateri vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroke in v okviru katere se zadovoljujejo vsakodnevne tekoče potrebe družine.
Trditve, da revident občasno (vsak drugi teden in v času počitnic) skrbi za ostala dva otroka, ki sicer živita pri svojih materah, ne pomenijo zatrjevanja življenjske skupnosti z vsemi tremi otroki, v kateri bi revident skupaj z njimi zadovoljeval vsakodnevne potrebe družine, kar je pogoj, da bi bilo sploh mogoče govoriti o obstoju velike družine v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV. Revidentova trditvena podlaga je torej nesklepčna, saj iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost zahtevka za vračilo plačanega davka po materialnem pravu.
Davčne oprostitve, ki so v 5. členu ZDMV predvidene za posamezne vrste vozil, so le izjema od siceršnje obveznosti plačevanja davka od prometa motornih vozil, ki je določena v 1. členu ZDMV. Izjeme od splošnega pravila pa je vedno treba razlagati restriktivno.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZBPP člen 24, 24/1-1.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve – davčna izvršba - odmerna odločba – zelo hude posledice – brez navedb o zelo hudih posledicah
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je pomembno pravno vprašanje postavljeno v zvezi s postopkom davčne izvršbe, vsebina obravnavanega primera pa je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožbo, s katero revident želi sodno presojo postopka odmere dohodnine, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s splošno navedbo o hudih posledicah, ki ni konkretizirana in konkretno izkazana.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb – premoženje nepojasnjenega izvora – ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugovor zastaranja – ugotavljanje davčne osnove z oceno – obveznost dajanja podatkov - verjetna davčna osnova – dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič – dokazno breme
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V skladu z načelom materialne resnice pa mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Ne glede na to, kaj določajo posamezni predpisi glede obličnosti pogodb in prijave davčnemu organu, se je treba zavedati posledic, ki lahko zaradi neobličnosti in izostanka prijave davčnemu organu, posebej v primeru visokih zneskov, ki lahko predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju.
Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDoh-2 člen 10, 10/1-1, 10/1-5, 10/1-6, 33. ZPDDP člen 2, 3.
dovoljena revizija – dohodnina – obdavčitev nerezidentov - dohodki, ki imajo vir v Sloveniji – dohodek kot odbitna postavka izplačevalca – posebni davek na določene prejemke
Dohodek, ki ga izplača slovenski rezident zaposlenim oziroma pogodbenim sodelavcem v poslovni enoti slovenskega rezidenta v tujini, ima vir v Sloveniji, če rezident izplačane dohodke uveljavlja kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove.
ZPDDP obdavčuje vsako izplačilo, ki ga fizična oseba prejme na podlagi pogodbe o delu, ki po vsebini ustreza pogodbam o delu po slovenski zakonodaji, torej tudi, če je pogodba o delu sklenjena po tujem pravu.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 3. ZUS-1 člen 94, 94/2.
cenitev davčne osnove – davek na dodano vrednost - pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava - dovoljena revizija - ugoditev reviziji
Glede na specifične okoliščine obravnavanega primera po mnenju Vrhovnega sodišča samo iz podatkov povečane porabe električne energije ni mogoče sklepati na opravljanje dejavnosti gostinstva in posledično zato tudi ni mogoče ugotavljati prometa blaga oziroma opravljanja storitev. Promet blaga oziroma opravljanja storitev pa je predpostavka za obdavčitev z DDV.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZDavP-2 člen 76, 76/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - dejansko opravljena storitev kot pogoj za odbitek - poslovni dogodek ni izkazan - dokazno breme - zavrnitev pravice do odbitka DDV
Dejansko opravljena dobava blaga oziroma dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, revidentka pa nasprotnega ni izkazala, saj ni predložila nobenega dokaza o tem, da so bile storitve poslovnega svetovanja pri pridobivanju poslov, za katere so bili izdani sporni računi, resnično opravljene, zadostuje za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
V primeru, ko storitve sploh niso bile opravljene oziroma niso izkazane, ni treba dodatno ugotavljati, ali je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo osebe, ki ji je zaračunala storitve. Ugotavljanje revidentkinega védenja ali nezadostne skrbnosti bi bilo potrebno, če bi bilo izkazano, da so zaračunane storitve opravile izdajateljice računov, ali da so bile sicer storitve opravljene, ni pa izkazano, da so jih opravile izdajateljice računov, nič od tega pa v obravnavani zadevi ni izkazano.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri odločanju o procesni upravičenosti (dovoljenosti) vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Ker v obravnavani zadevi utemeljitev prvostopenjskega sodišča temelji tudi na okoliščinah, ki ne pomenijo relevantnih objektivnih okoliščin, ostale okoliščine pa po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi za sklep, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa, glede na pojasnila revidenta, ne zadostujejo, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Sodišče prve stopnje je po mnenju Vrhovnega sodišča posledično napačno zaključilo, da je v okoliščinah primera, kot je obravnavani in kot izhaja iz sodb SEU, dokazno breme o dobrovernosti na strani davčnega zavezanca.
OZ člen 39, 39/1, 39/3, 50. Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave smernica 1-37. ZDDPO člen 30, 30/1-1.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - navidezna pogodba – kavza pogodbe – davčna optimizacija – davčna zloraba - povezane osebe
Če je edini razlog za sklenitev določenega pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1-a, 67, 67/1-a, 81, 82. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17,17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZPP člen 339, 339/2-14.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - sodna praksa sodišča EU - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine o vedenju - bistvena kršitev pravil postopka postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe
Če davčni zavezanec predloži ustrezen račun s specifikacijo del drugega gospodarskega subjekta, pogodbo o opravi posla ter fotografije poteka izvedenih del in je storitev oziroma dobava blaga opravljena, je mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V tem kontekstu morajo davčni organi in sodišče prve stopnje upoštevati tudi pravilo o dokaznem bremenu, kot izhaja iz sodbe SEU. Če to v sodbi ni obrazloženo, je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 93. členom ZUS-1), zaradi katere je treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.
dovoljena revizija - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufivo ravnanje - izdajatelji računov neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje za udeležbo pri davčni goljufiji
Ugotovitve, ki izhajajo zgolj iz poslovanja neplačujočih gospodarskih subjektov, ne potrjujejo revidentkinega vedenja, da je sodelovala pri davčni goljufiji. V takšnem primeru je zato treba tudi z drugimi dejstvi in dokazi dokazati, da je davčni zavezanec za davčno goljufijo vedel oziroma bi moral vedeti.
V obravnavani zadevi je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revidentka vedela oziroma bi morala vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi. In izpodbijana sodba je v tem ključnem delu (glede subjektivnega elementa) neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 92. ZGO-1 člen 218, 218b, 218c. ZSZ člen 58.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljena revizija - vrednostni kriterij – stavbno zemljišče – zazidano stavbno zemljišče – rezervoar – dvorišče – gradbena parcela - funkcionalni objekt
Glede na navedeno vrsto rabe obravnavanih zemljišč iz zemljiškega katastra, ki je določena kot „dvorišče“ in „funkcionalni objekt“, je obravnavano zemljišče zazidano stavbno zemljišče, zato je zanj pravilno in zakonito odmerjeno nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – oproščene transakcije – dobava objektov in zemljišč, na katerih stojijo objekti – dobava stavbnih zemljišč
Zavezanec revident kot kupec nepremičnin (zazidanih zemljišč in objektov) ni bil upravičen odbijati vstopnega DDV, saj ga prodajalec ni bil dolžan plačati, ker je tak promet oproščen plačila DDV po 7. točki 44. člena ZDDV-1 (ki govori o dobavi zazidanih stavbnih zemljišč). To določbo je treba v razmerju do 8. točke 44. člena ZDDV-1 (ki govori o dobavi stavbnih zemljišč) razlagati po načelu specialnosti. Stavbna zemljišča, omenjena v 8. točki, so le nezazidana stavbna zemljišča.
vračilo davka – trošarina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Da bi bila revizija dovoljena po vrednosti ne izhaja ne iz prvostopenjskega akta niti iz tožbe, saj vrednost spornega predmeta v tožbi ni izrecno označena niti utemeljena.
Z odpravo odločbe so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je odločba, izdana v ponovnem postopku, (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
Določba 97. člena ZDavP-2 predstavlja pravno podlago za vračilo preveč plačanih sredstev s strani davčnega zavezanca. V primeru, da je bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek in davek plačan, se preveč plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi odločbe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost. Smiselno se ta člen lahko uporabi tudi za ugotovljeno preplačilo v postopku s pravnim sredstvom zoper sklep o davčni izvršbi.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2.
davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekt - missing trader - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine, iz katerih izhaja vedenje o goljufiji - sodna praksa SEU - kršitev materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
Glede na okoliščine obravnavanega primera je revidentu mogoče pravico do odbitka zavrniti le, če je mogoče iz objektivnih dejavnikov ugotoviti, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec.