URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - prepoved reformatio in peius
Davčna organa in sodišča prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - izpodbijani del dokončnega upravnega akta - ugotavljanje višine po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če v revizijskem postopku ni sporna celotna davčna obveznost, naložena v izpodbijani odločbi in navedena kot vrednost spora, Vrhovno sodišče pa z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZDavP-1 člen 363, 363/1, 363/2, 363/5. ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 43, 44, 45, 47. ZGD člen 533, 533/2-1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev pri združitvah in delitvah - oprostitev davka - dovoljenje davčnega organa za priznanje davčnih upravičenj - prekluzivni rok za vložitev vloge - predviden datum transakcije - jasnost in določnost pravnih pravil - načelo pravne države - metode razlage - postavitev predhodnega vprašanja - sodba Sodišča Evropske unije - načelo učinkovitosti prava EU - načelo primarnosti prava EU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - kršitev prava EU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva navedena direktiva.
V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega sodišča.
ZDavP-2 člen 13, 58, 58/1-1, 59. ZDoh-1 člen 10, 119. ZDoh-2 člen 10, 35, 36, 37, 125, 126. ZDR člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZUS-1 člen 85.
davek od dohodkov fizičnih oseb - dohodnina - plačnik davka - vir v Sloveniji - delodajalec - dejanski delodajalec - oseba, ki jo bremeni izplačilo dohodkov - delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - agencija za iskanje kadrov - odhodek kot odbitna postavka po ZDDPO-2 - izplačila nerezidentom za delo, opravljeno v tujini - dohodki iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - „freelancerji“ - dohodki pilotov in drugega letalskega osebja - dohodki nerezidentov - navidezni posli - izogibanje plačilu davka na Hrvaškem - mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja - (ne)uveljavljanje ugodnosti - računovodska napaka - (ne)upoštevanje pojasnila DURS
Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila.
Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168/1a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), in je blago oziroma storitev namenjena za nadaljnje obdavčene transakcije davčnega zavezanca, je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Do tega vprašanja pa se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodni ni opredelilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDDPO-2 člen 26. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb člen 9. Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic člen 4, 4/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - davek od dohodka pravnih oseb - dividende - odhodki, potrebni za pridobitev dividend - nepriznani odhodki - nepriznanje odhodkov po fiksni stopnji - pravo EU
Nepriznani odhodki iz 26. člena ZDDPO-2 niso odvisni od tega, ali je zavezanec knjižil oziroma dejansko imel odhodke v zvezi s pridobitvijo izvzetih dohodkov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 76.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti - dokazno breme
Glede na ugotovitve in okoliščine primera prodaja delnic MMSG v 13 dneh od njihovega nakupa po več kot 70 % nižji ceni glede na nakupno ceno ni bila oziroma ni bilo izkazano, da je bila nujna zaradi zmanjšanja nadaljnje izgube zaradi padanja vrednosti delnic, tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da izguba, ki je iz tega posla nastala, ne izpolnjuje pogoja za davčno priznanje odhodkov iz 1. točke drugega odstavka 20. člena ZDDOP-1.
Revident ni izkazal, da so bila plačila tujim družbam za storitve finančnega posredništva odhodki, ki so bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti. Ne gre za to, da storitve poslovnega posredovanja same po sebi ne morejo biti priznanje kot davčni odhodek, temveč za to, da revident med postopkom ni izkazal, da bi te storitve bile neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Takšnemu zaključku revident v reviziji sicer konkretizirano nasprotuje, a, ker gre za dokazno oceno, na katero je revizijsko sodišče vezano, s takšnimi navedbami ne more uspeti.
ZDDPO-2 člen 62, 63, 66, 67. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Srbije in Črne Gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom člen 24. URS člen 8. ZDavP-2 člen 383.
davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - rezident je slovenska družba - odbitek davka, ki ga je slovenski rezident plačal v Srbiji - prenos odbitka v bodoča oziroma pretekla davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancev
Prenos odbitka davka, plačanega v Srbiji, od dohodka pravne osebe, ustvarjenega v Srbiji, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja v Sloveniji ni mogoč.
Konvencija se uporablja le toliko, kolikor sta se državi dogovorili, glede nedogovorjenega se za slovenske rezidente uporablja slovenski zakon.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4, 88, 88/2. ZDDV-1 člen 39, 39/2. ZS člen 113a. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 139. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
davek na dodano vrednost - DDV - odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - prepozna pritožba - očitna kršitev - obseg presoje - navidezni posli - davčno izogibanje - visoki presežki DDV - popravek izstopnega DDV - odprava nevarnosti izgube davčnih prihodkov - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - vsebina računov, ki se nanašajo na negradbene storitve in dobave blaga - pomanjkljivi računi - ekonomska vsebina posla - predhodno vprašanje SEU - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Spreminjanje odločb še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče v okviru vloženega izrednega pravnega sredstva odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v obravnavani zadevi očitno kršeno materialno pravo.
dovoljenost revizije – odlog oziroma obročno odplačilo davčnega dolga – vrednostni kriterij – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri odločanju o zahtevi za odlog oziroma obročno odplačilo davčnega dolga, ki je bil revidentu odmerjen v posebnem postopku, ne gre za upravni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarni vrednosti.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZDavP-2 člen 77. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
DDV - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje o goljufivih transakcijah - doseganje standarda „vedel ali bi moral vedeti“ - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - dokazna ocena - zavrnitev dokazov - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - listine - carinski postopek - davčna goljufija - zmotna uporaba materialnega prava - računi - odbitek vstopnega DDV - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - trošarinski zavezanec
Po mnenju Vrhovnega sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko je pravico do odbitka mogoče zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Revidentovi ugovori o retroaktivni uporabi zakona niso utemeljeni.
Obdavčitev v zvezi z opisano davčno goljufijo je po mnenju Vrhovnega sodišča neodvisna od dejstva, ali je družba, pri kateri je ugotovljena davčna goljufija, trošarinski zavezanec v carinskih postopkih.
Sodišče prve stopnje bi moralo oceniti listine, s katerimi je dobavo s strani spornih subjektov dokazoval revident.
Objektivne okoliščine, navedene v 28. točki tega sklepa, po mnenju Vrhovnega sodišča glede na vse okoliščine primera ne zadostujejo za sklep, da je revident vedel ali bi moral vedeti za davčno goljufijo.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 51. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2 2/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - odbitek vstopnega DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - neresnični poslovni dogodki - dokazno breme - izvedba dokazov - zaslišanje prič - verjetnost uspeha z dokazom - zavrnitev pravice do dobitka DDV - račun
Dejansko opravljena dobava blaga oziroma dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, revidentka pa nasprotnega ni izkazala, saj ni predložila nobenega dokaza o tem, da so bile storitve poslovnega svetovanja pri pridobivanju poslov, za katere so bili izdani sporni računi, resnično opravljene, zadostuje za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
V primeru, ko storitve sploh niso bile opravljene oziroma niso izkazane, ni treba dodatno ugotavljati, ali je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo osebe, ki ji je zaračunala storitve.
URS člen 14, 22. ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 39, 50. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2a, 17, 18, 22-3, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2-a, 2-c, 167, 168a, 178, 220, 226.
Ker so bile na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljene številne objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da je revident vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so namenjene zlorabi sistema DDV, je bil revidentu pravilno odmerjen in naložen v plačilo DDV.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Uredba Komisije (ES) št. določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni posel
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV-1 člen 76a, 76b. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1, 40/10. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - ugovor retroaktivne uporabe zakona - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - identifikacijska številka za DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Očitki tožene stranke o tem, da je revident opustil preverjanje ponudnikov in sestavljanje poslovnih listin, so nedvomno okoliščine na strani revidenta in revizijsko sodišče se strinja, da je revident opustil dolžno skrbnost, ki se jo upravičeno zahteva od gospodarskih subjektov, vendar zgolj to še ne opravičuje zaključka, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Ker se na druge okoliščine oziroma indice prvostopenjsko sodišče oziroma davčni organi ne sklicujejo, revizijsko sodišče ocenjuje, da revidentovo vedenje o goljufivosti transakcij ni izkazano.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2-1, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g,28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - sodbe SEU - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da okoliščine, na katere se sklicujejo prvostopenjsko sodišče in davčna organa, same po sebi ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali bi moral vedeti za goljufivost transakcij. Po drugi strani pa je v zvezi z navedenimi okoliščinami revident podal tudi pojasnila, ki so konkretizirana, davčni organ in sodišče prve stopnje pa v svojih odločbah in izpodbijani sodbi nanje nista odgovorila.
Sklep o tem, da je podan subjektivni element, in deloma tudi neupoštevanje pojasnil revidenta, po oceni revizijskega sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja materialnega prava pa okoliščine, na podlagi katerih bi bilo lahko utemeljeno zaključiti, da je pri revidentu izkazan subjektivni element, niso bile upoštevane, kar pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje.
ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDDV-1 člen 3, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 76b, 81, 82. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčni inšpekcijski nadzor - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vstopni DDV - račun - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugoditev reviziji - dejanska oprava storitve - davčna utaja - subjektivni element
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
ZDMV člen 5, 5/1-2. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davek na motorna vozila – davčna oprostitev – vozilo za prevoz velike družine - življenjska skupnost – dokazilo o skupnem gospodinjstvu – restriktivna razlaga davčnih oprostitev – dokazno breme – nesklepčnost trditev
Smisel davčne oprostitve na podlagi 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV je pomoč večjim družinam (s tremi ali več mladoletnimi otroci) pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb, med katere spada tudi prevoz družine. Za obstoj družine v smislu obravnavane določbe ZDMV pa je bistveno, da gre za (življenjsko) skupnost vsaj treh otrok in roditelja, v kateri vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroke in v okviru katere se zadovoljujejo vsakodnevne tekoče potrebe družine.
Trditve, da revident občasno (vsak drugi teden in v času počitnic) skrbi za ostala dva otroka, ki sicer živita pri svojih materah, ne pomenijo zatrjevanja življenjske skupnosti z vsemi tremi otroki, v kateri bi revident skupaj z njimi zadovoljeval vsakodnevne potrebe družine, kar je pogoj, da bi bilo sploh mogoče govoriti o obstoju velike družine v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV. Revidentova trditvena podlaga je torej nesklepčna, saj iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost zahtevka za vračilo plačanega davka po materialnem pravu.
Davčne oprostitve, ki so v 5. členu ZDMV predvidene za posamezne vrste vozil, so le izjema od siceršnje obveznosti plačevanja davka od prometa motornih vozil, ki je določena v 1. členu ZDMV. Izjeme od splošnega pravila pa je vedno treba razlagati restriktivno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 144, 173, 173/1. ZUP člen 147. OZ člen 311, 312.
davčna izvršba – dovoljena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - rubež terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika – dolžnikov dolžnik – predhodno vprašanje v davčnem postopku – pobot terjatev – likvidna terjatev – nelikvidnost terjatve kot ovira za pobot
Če se dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe sklicuje na to, da ni več davčni dolžnik, ker je terjatev davčnega dolžnika pobotal s svojo terjatvijo, je treba, če vprašanje veljavnosti pobota oziroma obstoja terjatev ni rešeno v matičnem postopku, obravnavati kot predhodno vprašanje v postopku davčne izvršbe. Pobot z očitno nelikvidno terjatvijo ni veljaven. Nelikvidna je tista terjatev, ki je utemeljeno prerekana oziroma ni obstoječa.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZBPP člen 24, 24/1-1.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve – davčna izvršba - odmerna odločba – zelo hude posledice – brez navedb o zelo hudih posledicah
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je pomembno pravno vprašanje postavljeno v zvezi s postopkom davčne izvršbe, vsebina obravnavanega primera pa je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožbo, s katero revident želi sodno presojo postopka odmere dohodnine, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s splošno navedbo o hudih posledicah, ki ni konkretizirana in konkretno izkazana.