ZDDPO-2 člen 29, 29/2-2. Slovenski računovodski standardi standard 4-24, 16-1, 17-10, 17-11, 17-24.
dovoljena revizija - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki imajo značaj privatnosti - slabitev zaloge - slabitev kot prevrednotovalni odhodek - slabitev kot davčno nepriznan odhodek
Prevrednotovalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve vrednosti zalog, so lahko predmet presoje po 29. členu ZDDPO-2, torej z vidika njihove potrebnosti za pridobivanje prihodkov.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetniške storitve - pripoznavanje prihodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti naložene v plačilo, zato ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev ter tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati, česar pa ni storil.
dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga kot pomembnega v tej zadevi izpostavlja revident, že odločilo (X Ips 146/2004, X Ips 902/2004, X Ips 1094/2004 in X Ips 664/2007), zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 79, 79/1.
dohodnina - dividende - poprečenje - uporaba bilančnega dobička - sprememba davčne prakse - pridobitev dohodka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločba Ustavnega sodišča - ponoven postopek - stroški upravnega spora po ZPP
Sodišče prve stopnje je (ob upoštevanju, da tožena stranka kljub izrecnim napotkom sodišča ni navedla jasnih razlogov za spremembo davčne prakse in ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v odločbi z dne 21. 3. 2013, predvsem, da je „zakonitost v davčnih zadevah kot vezanost uprave na zakone strožja, saj gre z naložitvijo dajatev za poseganje v svobodo in materialni položaj davčnih zavezancev, zato je tudi zahteva po obrazloženem odstopu strožja“) pravilno vztrajalo pri dotedanji davčni praksi (pri čemer je svoje razloge tudi razumno pojasnilo) in v sporu polne jurisdikcije samo vsebinsko odločilo o odmeri tožnikove dohodnine za leto 2003.
začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interes
Za dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).
ZUS-1 člen 52, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 8, 10.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od drugih dohodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - tožbene novote - dokazna ocena - kršitev upravnega postopka - zapisnik - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če gre za splošno znane pravne institute oziroma pojme, ki v teoriji in praksi ne sprožajo dilem, to pa je tudi 52. člen ZUS-1, ki je jasen; oziroma, če se poskuša kot pravno vprašanje prikazati vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije je treba navesti konkretno in jih vsaj na stopnji verjetnosti tudi izkazati.
ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-1, 83, 83/2-1, 92. ZUP člen 238, 238/2. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a, 76, 76b. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - izkazanost subjektivnega elementa - neizvedba glavne obravnave
Revident je preko vmesnih družb z neplačujočimi gospodarskimi subjekti sodeloval celo leto, ki je bilo predmet davčnega nadzora, s transakcijami, v katerih so bili kot člen v prodajni verigi udeleženi neplačujoči gospodarski subjekti, pa je dosegel veliko večino svojega dohodka. Izkazano je, da je revident preko svojega zaposlenega aktivno sodeloval tudi pri organizaciji nakupov posameznih vozil v EU, ki so jih formalno sicer opravili neplačujoči gospodarski subjekti, ravno tako je izkazano, da je sodeloval pri prevozu vozil v Slovenijo. Glede na takšno angažiranost revidenta in glede na to, da ni podal nobenih prepričljivih razlogov, zakaj je vozila preko vmesnih družb kupoval od neplačujočih gospodarskih subjektov, namesto, da bi sam neposredno opravil nakupe vozil v tujini, kar glede na njegovo siceršnjo angažiranost pri dobavi vozil zanj ne bi predstavljalo večje časovne ali finančne obremenitve, edina praktična posledica takega revidentovega poslovanja pa je bila v tem, da je omogočil neplačujočim gospodarskim subjektom izdajanje računov, od katerih izhodni davek ni bil plačan, je zaključek o tem, da je revident vedel oziroma vsaj moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV, tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen in posledično odločitev o zavrnitvi pravice do odbitka vstopnega DDV po spornih računih pravilna.
ZDoh člen 64. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3. OZ člen 14, 50. ZDDPO člen 18.
dohodnina - dovoljena revizija - navidezni pravni posel - dejanska volja pogodbenih strank - navidezna emisija obveznic - prikrito posojilo - zloraba davčnih predpisov - ekonomska vsebina posla - obdavčitev obresti od posojil - obdavčitev obresti od obveznic - povezane osebe - nelogičnost dokazne ocene - načelo enakosti pred zakonom
Na davčnopravnem področju je navideznost poslov podana, kadar želi zavezanec nižjo obdavčitev doseči z izrabo pravnih praznin, tako da sklene enega ali več pravnih poslov (pri čemer ni pomembno, ali gre za enostranski ali dvostranski pravni posel), ki v skladu s predpisi niso obdavčeni, hkrati pa prikrije ekonomsko vsebino posla, ki bi bil sicer obdavčen. Gre za davčno izogibanje, ki za razliko od davčne optimizacije (iskanja optimalnega davčnega stanja za davčnega zavezanca, kar je povsem legitimen cilj), pomeni zlorabo prava. Tako sklenjeni posli se v davčnem postopku obravnavajo kot navidezni, pravni posel pa se obdavči po svoji pravi ekonomski vsebini.
Ker je šlo pri obravnavanih emisijah obveznic dejansko za prikrita posojila delniški družbi, zaradi česar se izplačila obresti, ki jih je prejela revidentka, štejejo za izplačila obresti od danih posojil, ki so v 64. členu ZDoh izrecno opredeljena kot obdavčljiv dohodek, je obravnavana odločitev davčnih organov in sodišča prve stopnje o obdavčitvi prejetih izplačil pravilna in zakonita.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - popravek davčne osnove za obračun DDV - pogoji za popravek DDV - neplačilo v okviru izvršilnega postopka - neuspešna oprava izvršbe - popravek zaradi napačno izdanih računov - načelo nevtralnosti DDV - obveznost plačila DDV - dobra vera - odprava nevarnosti izgube davčnih prihodkov - zavrnitev revizije
V primeru neplačila ali delnega plačila v okviru izvršilnega postopka gre za situacijo, ko zavezanec sicer razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom (pravnomočnim sklepom o izvršbi ali pravnomočno sodbo, ki je podlaga za izvršbo), pa v postopku same oprave izvršbe (izterjave) iz katerega koli razloga ne pride do poplačila sicer utemeljene terjatve.
Ker revident ne razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi bila mogoča oprava izvršbe, že pojmovno ni mogoče govoriti o neuspešni izvršbi, na katero se sklicuje pri popravku davčne osnove za obračun DDV.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Pomanjkanje verodostojne listinske dokumentacije in pomanjkljivo preverjanje poslovnih partnerjev ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV.
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3. ZUP člen 6.
vračilo davka - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera - načelo zakonitosti
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na določbo, ki določa obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentovem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero, in takšna obrestna mera je bila uporabljena v obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-6, 77, 82. ZDavP-2 člen 155. ZUP člen 293.
pritožba – davčna izvršba – upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist – ugotovitev višine dolga – konec postopka
Presoja izpodbijanega sklepa pomeni presojo zakonitosti vseh že izvedenih dejanj izvršbe v ugotovljeni višini. Tožnica ima pravno zavarovan interes, da v obravnavanem upravnem sporu izpodbija opravljena izvršilna dejanja v višini, ugotovljeni v izpodbijanem upravnem aktu, saj podaja dovoljene ugovore za presojo zakonitosti izvršenih dejanj izvršbe (prenehanje obveznosti, zastaranje).
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - prepoved reformatio in peius
Davčna organa in sodišča prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 95, 125, 125/1. ZUP člen 129, 129/1-4, 225, 225/1. ZIN člen 28. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 18, 18-7. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 18, 18-20, 18-21, 18-44.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - res iudicata - upravna zadeva - davčni inšpekcijski nadzor - metoda upoštevanja prihodkov - pogodba o zastopanju - valutna klavzula - tečaj - datum oprave storitve - obresti - zastaranje - procesne kršitve - zaslišanje - izvedba dokazov - obrazložitev sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi ne gre za že razsojeno zadevo (res iudicata), saj iz odločbe tožene stranke z dne 1. 10. 2007 ne izhaja naložitev določene obveznosti ali priznanje določene pravice, kar pomeni, da z navedeno odločbo o upravni zadevi ni bilo materialno pravnomočno odločeno o upravnem razmerju, odpravljena pa je bila odločba organa prve stopnje, ki je to razmerje urejala, skupaj z vsemi njenimi pravnimi posledicami. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da ker se upravni postopek za leto 2004 ni vodil, tudi ni mogel biti pravnomočno končan.
Ker revidentka prvostopnemu upravnemu organu ni predložila dokazil, na podlagi katerih bi se prihodek lahko upošteval po metodi stopnje dokončanosti del, je prvostopni upravni organ pravilno uporabil metodo izpolnitve pogodbe, in je prihodke (razliko avansa, ki še ni bila poračunana), upošteval kot prihodke za leto 2004, ko je bila pogodba izpolnjena.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta se stranki s tem, ko sta v pogodbo vpisali ceno in obroke v tuji valuti, vsebinsko dogovorili za valutno klavzulo, zato je upravni organ prve stopnje prejeti znesek predplačila pravilno pretvoril v DEM.
URS člen 2, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero, in takšna obrestna mera je bila uporabljena v obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZG člen 49, 49/1. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - dovoljena revizija po drugem odstavku 107. člena ZUS-1
Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso odprta, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o gozdovih oziroma Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest zavezana plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - izpodbijani del dokončnega upravnega akta - ugotavljanje višine po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če v revizijskem postopku ni sporna celotna davčna obveznost, naložena v izpodbijani odločbi in navedena kot vrednost spora, Vrhovno sodišče pa z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168/1a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), in je blago oziroma storitev namenjena za nadaljnje obdavčene transakcije davčnega zavezanca, je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Do tega vprašanja pa se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodni ni opredelilo.
ZDavP-1 člen 363, 363/1, 363/2, 363/5. ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 43, 44, 45, 47. ZGD člen 533, 533/2-1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev pri združitvah in delitvah - oprostitev davka - dovoljenje davčnega organa za priznanje davčnih upravičenj - prekluzivni rok za vložitev vloge - predviden datum transakcije - jasnost in določnost pravnih pravil - načelo pravne države - metode razlage - postavitev predhodnega vprašanja - sodba Sodišča Evropske unije - načelo učinkovitosti prava EU - načelo primarnosti prava EU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - kršitev prava EU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva navedena direktiva.
V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega sodišča.
ZDavP-2 člen 13, 58, 58/1-1, 59. ZDoh-1 člen 10, 119. ZDoh-2 člen 10, 35, 36, 37, 125, 126. ZDR člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZUS-1 člen 85.
davek od dohodkov fizičnih oseb - dohodnina - plačnik davka - vir v Sloveniji - delodajalec - dejanski delodajalec - oseba, ki jo bremeni izplačilo dohodkov - delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - agencija za iskanje kadrov - odhodek kot odbitna postavka po ZDDPO-2 - izplačila nerezidentom za delo, opravljeno v tujini - dohodki iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - „freelancerji“ - dohodki pilotov in drugega letalskega osebja - dohodki nerezidentov - navidezni posli - izogibanje plačilu davka na Hrvaškem - mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja - (ne)uveljavljanje ugodnosti - računovodska napaka - (ne)upoštevanje pojasnila DURS
Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila.
Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.