ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157b/4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Sodišče odloži izvršitev odločbe v davčnih zadevah le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih je zato treba tudi restriktivno presojati izkazanost težko popravljive škode oziroma verjetnost njenega nastanka, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Možnost uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. I Up 32/2011, I Up 443/2013 in I Up 534/2013) samo po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izkazane morajo biti posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda, ki naj bi zaradi davčne izvršbe nastala tožniku, štela za težko popravljivo. Teh pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s svojimi navedbami in priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi z njihovo razlago, ni dovolj prepričljivo oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, saj ni konkretno navedel prepričljivih okoliščin in dejstev, da bo ta škoda dejansko nastala oziroma da je ni mogoče preprečiti na noben drug način.
davčni odtegljaj od dividend - dovoljena revizija - pravnomočnost - razveljavitev zakona - odločba Ustavnega sodišča - pripis dobička deležem družbenikov - davek na dobiček od kapitala
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon oziroma njegov del, to ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Taka razveljavitev pa v zvezi z že vloženo revizijo v upravnem sporu predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje.
Ker so v tem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje in odločitvi organov prve in druge stopnje temeljili na delu določbe 90. člena ZDoh-2, ki je obdavčila pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, tega pa je Ustavno sodišče razveljavilo, je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo upravni odločbi prve in druge stopnje, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.
Ker je določba 94. člena ZGD-1 dispozitivne narave, je treba ugotoviti ali so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo sprejeli avtonomno odločitev o razpolaganju z dobičkom družbe (družbena pogodba oziroma sklep družbenikov), zaradi česar bo dobiček osebne družbe nastal nerazporejen in se bo obdavčil kot dividenda šele, ko bo družba dobiček razdelila družbenikom in bo prišlo do dejanskega izplačila dobička družbenikom, ali pa velja domneva pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenikov iz 94. člena ZGD-1 in tako nastopi obdavčenje šele ob odsvojitvi (zmanjšanju) kapitala (dobiček iz kapitala) na podlagi 94. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 59, 59/3-2, 93/1. ZPP člen 339/2-8, 339/2-10.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - vedenje o davčni goljufiji - subjektivni element - glavna obravnava v upravnem sporu - načelo kontradiktornosti
Ker se revident glede dejstev in okoliščin, na katerih temelji izpodbijana sodba, ni imel možnosti neposredno izjasniti ne v upravnem postopku, ne na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, je Vrhovno sodišče zaradi kršitve načela kontradiktornosti na podlagi 93. člena ter druge alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 in 8. in 10. točke 339. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V postopkih odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 davčni organ nesorazmerje ugotovi na podlagi podatkov, zbranih uradoma, zato ima podlago, da po uradni dolžnosti začne postopek in revidenta pozove k prijavi premoženja.
Ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj je bil institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, v slovenski pravni red vpeljan s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1, ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, prvega odstavka 113. člena ZDavP-1 in 2. alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Metoda za izračun davčne osnove glede podarjenega stanovanja hčerki in obrokov po lizing pogodbi je bila uporabljena pravilno. Stanovanje, ki ga je revident podaril hčeri, na davčno osnovo za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ne vpliva. Darilo kot poraba sredstev v nadzorovanem obdobju davčno osnovo sicer zvišuje, obenem pa je navedena nepremičnina neto spremembo premoženja zniževala. Iz tega izhaja, da so navedbe o dvojni obdavčitvi v nasprotju s podatki spisa in niso utemeljene. Višina plačanih zneskov lizinga se upošteva kot prirast premoženja pri izračunu davčne osnove v obravnavanem primeru, saj do prehoda lastništva izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
Niso bila kršena pravila postopka, ker niso bile zaslišane priče in žena. Zavezanci, ki želijo dokazati svoje trditve, morajo to storiti pravočasno (praviloma pred izdajo prvostopenjske odločbe), predvsem pa morajo dokazne predloge substancirati. Pri zaslišanju morajo navesti konkretne osebe, pojasniti kaj bodo povedale in od kod vedo, kar bodo povedale.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega gledališča za izvedbo opernih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo treh prestav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
Ker se je v obravnavani zadevi odločalo tudi že o sami odmeri davka od dohodkov pravnih oseb in ne zgolj o tem, ali so izpolnjeni pogoji za davčno oprostitev na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije, je vprašanje, ali lahko revident kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom, v tem postopku relevantno, zato bi se prvostopenjsko sodišče do revidentovih ugovorov v zvezi z nepriznavanjem stroškov pri postopku odtegnitve na viru in neskladjem s sodno prakso Sodišča EU moralo opredeliti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 10, 189. ZDavP-2 člen 73. ZDPN-2 člen 21.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme - množično vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, ker že iz jasne zakonske dikcije izhaja, da prehodna ureditev v 21. členu ZDPN-2 velja do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti, ta pa do nastanka davčne obveznosti v tem postopku še ni bila uveljavljena kot obvezna podlaga za vrednotenje.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če to ni povezano z vsebino zadeve oziroma če gre za vprašanje glede predpisa, ki pri odločanju ni bil uporabljen.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na pavšalni ravni, odgovor nanj pa je na stopnji splošnosti, jasen že iz zakonskih določb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002549
OZ člen 193. ZDavP. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - komunalni prispevek – davek na dodano vrednost (DDV) – neutemeljeno odmerjen davek – vrnitev preveč plačanega davka - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do zamudnih obresti za neutemeljeno odmerjen in z njene strani plačan DDV na odmerjen komunalni prispevek ter katera je pravna podlaga za odločanje o tem zahtevku.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - subjektivni element izkazan - aktivna ravnanja davčnega zavezanca
Ker je revident, kljub temu, da se je za nakup tovornega vozila že dogovoril z italijanskim dobaviteljem in temu kot varščino že izročil denarni znesek, vzporedno organiziral nakup istega tovornega vozila preko posrednikov, neplačujočih gospodarskih subjektov, in ga preko njih končno tudi izvedel, je s takšnim svojim ravnanjem aktivno pripomogel k zlorabi sistema DDV. Ker pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi imelo takšno njegovo ravnanje kak samostojen gospodarski smisel, je po presoji revizijskega sodišča utemeljen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so transakcije, s katerimi utemeljuje pravico do odbitka, povezane z zlorabo sistema DDV, kar je zakonski razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZGD člen 75, 76. ZGD-1 člen 72a. ZDoh-1 člen 35, 38, 41, 45, 85. ZDavP-1 člen 283. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi SRS (2002) 1, 1-25. Slovenski računovodski standardi SRS (2003) 39, 39/6. URS člen 2, 14, 33. ZDavP-2 člen 89, 125, 133, 297.
davek od dohodka iz dejavnosti - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - samostojni podjetnik posameznik - začetek opravljanja dejavnosti - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - prenehanje opravljanja dejavnosti - davčno nevtralen prenos - odtujitev sredstev
Dobiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva (razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo), ki ga podjetnik proda v času, ko sam opravlja dejavnost, se šteje kot prihodek podjetnika in zato upošteva v osnovi za davek od dohodka iz dejavnosti.
Sredstva, ki so predmet obravnave po 38. členu ZDoh-1, morajo biti v času prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika, še vedno med osnovnimi sredstvi tega podjetnika, ter nasprotno, če sredstev, glede katerih naj bi se izvedlo nadaljevanje dejavnosti ob prenehanju opravljanja dejavnosti tega podjetnika ni več med njegovimi osnovnimi sredstvi ne gre za nadaljevanje dejavnosti po drugem podjetniku, tudi če gre za enako dejavnost.
obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba pravnega stališča - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja
Drugi odstavek 96. člena ZUS-1 določa, da je obnova postopka zaradi novih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi bil spor za stranko ugodneje rešen, če bi se nanje stranka sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, torej iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, mogoča le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker prvostopenjsko sodišče tega v postopku o glavni stvari ni storilo, temveč je o tožbi odločilo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno presodilo, da dovolitev obnove iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni dopustna.
Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU.
dovoljenost revizije - davčni postopek - pritožba zoper sklep o obnovi davčnega postopka - vrednostni kriterij - navedba punctuma - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - ustavnopravno vprašanje - že rešeno v praksi Ustavnega sodišča - sprememba procesne zakonodaje - odvzem pravice do pritožbe
Vprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve, so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 le, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja načeloma ne more doprinesti k prej navedenim ciljem. Za prav takšen položaj gre v danem primeru, zaradi česar Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedeno revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZS člen 113a, 113a/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost - leasing - prekinitev postopka do odločitve SEU - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Ker je revizijsko sodišče za razlago Direktive zaprosilo Sodišče Evropske unije, je na podlagi določbe tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih postopek prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6. ZDavP člen 95, 95/1, 95/2. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP 281.
preplačilo davka - davčna izvršba - dvakratna izterjava dolga - zahteva za vračilo davka - davčni pobot - druge neporavnane davčne obveznosti - nevračilo davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
V izpodbijani sodbi se je prvostopenjsko sodišče ob uporabi drugega odstavka 71. člena ZUS-1, ki določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, v celoti sklicevalo na razloge v odločbah prvostopenjskega davčnega organa in tožene stranke.
Takšno sklicevanje pa v okoliščinah konkretnega primera, ko so bili že v pritožbi in tudi v tožbi navedeni ugovori, ki so zahtevali dodatno utemeljitev stališča o izpolnjevanju pogojev za davčni pobot, ne zadosti ustavni zahtevi po obrazloženi sodni odločbi.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 83, 83/2-1, 93, 93/1, 94, 94/2. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 10, 10/3. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - skrbnost prejemnika računa - vedenje za goljufijo - praksa SEU - neopredelitev do odločilnih dejstev - dolžnost vodenja gradbenega dnevnika - vložena pritožba in revizija - odločanje o reviziji po ponovljenem sojenju
Okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
Védenje oziroma dolžnost vedeti o goljufiji izdajatelja računa v zvezi z DDV logično predpostavlja, da je do goljufije v zvezi z DDV sploh prišlo. Šele od tedaj, ko izdajatelj računa deluje kot neplačujoči gospodarski subjekt, torej od takrat, ko izhodnega DDV, ki ga je zaračunal prejemniku računa, ne plača v proračun z goljufivim namenom, je upravičeno ugotavljati soodgovornost prejemnika računa preko zavrnitve odbitka vstopnega DDV. V obravnavani zadevi ta ključna okoliščina ni bila ugotovljena.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- pomembno pravno vprašanje - neenotna praksa sodišča prve stopnje - že rešeno vprašanje - standardna klasifikacija dejavnosti - notar
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja, ali se dejavnost notarjev v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča presoja po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ali pa kot javna služba, kot je opredeljeno v Ustavi RS in Zakonu o notariatu, že opredelilo v odločbah I Up 1096/1999 z dne 3. 4. 2003 in I Up 1103/1999 z dne 3. 4. 2003. Sprejelo je stališče, da se za potrebe obračuna NUSZ notariat razvršča po Standardni klasifikaciji dejavnosti, torej med storitvene in trgovske dejavnosti v skupino D, podzrazred pravne in računovodske dejavnosti. Od tega stališča VS pa izpodbijana sodba ne odstopa.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zastaranje – davčni dolg družbe – prenehanje obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Za obstoj in zastaranje obveznosti družbenika veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe. Ker je davčni dolg družbe - njegova odmera in izterjava - z absolutnim zastaranjem (peti odstavek 126. člena ZDavP) prenehal, je prenehala tudi družbenikova odgovornost zanj.
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDDPO člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - skrbnost dobrega strokovnjaka - davki - davčna osnova - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivda
Zmotna materialnopravna presoja davčnih organov, zaradi katere je bila izdana sodba Upravnega ter nato še Vrhovnega sodišča, ki sta razsodili v korist tožeče stranke ter odpravili odločbi davčnih organov, namreč ne izpolnjuje pravnega standarda protipravnosti ravnanja tožene stranke. Tožeča stranka ni uspela izkazati kvalificirane kršitve tožene stranke, v smislu namerne oziroma zavestno napačne materialnopravne razlage predpisa.
Avtonomna razlaga zakona, kot jo je v konkretnem primeru podal davčni organ, tako sama po sebi ne kaže na arbitrarnost odločanja niti na neskrbnost njegovega ravnanja, saj je organ, skladno z naravo njegovega dela, v predvidenem, zakonitem postopku, med katerim je argumentirano odgovarjal na očitke tožeče stranke ter se argumentirano zavzemal za drugačno pravno razlago (ne povsem jasne) norme.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo dveh baletnih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za ti dve predstavi od revidenta prejel ruski balet. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave baletnih predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega baleta za izvedbo dveh baletnih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo predstav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.