dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Upravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti).
Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
DAVKI - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024273
ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 60, 75, 75/. ZMZ člen 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - neizvedba glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do navedb stranke - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dejansko stanje v upravnem postopku - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je v bistvenem oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. V takem primeru pa ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.
ZDoh-2 člen 82, 82-6, 134, 134/3. ZDavP-2 člen 48, 48/7, 54, 57, 59, 59/1, 59/4, 97. URS člen 22. ZD člen 131. ZDen člen 67, 67/3.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dohodnina od dohodka iz kapitala - davčni obračun - popravek obračuna davčnega odtegljaja - upravičen predlagatelj - skrbnik za poseben primer kot zavezanec za davek - plačnik davka - davčni zavezanec - odločitev ustavnega sodišča - ustavno skladna razlaga - pravna praznina - vračilo preveč plačanega davka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pravnomočnost sklepa o dedovanju
Predložitev popravka obračuna davčnega odtegljaja je zakonsko omejena na plačnika davka. Širše priznavanje kroga upravičenih predlagateljev popravka obračuna na podlagi razlage določb 54., 57. in 59. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Ni ovire, da 97. člen ZDavP-2 ne bi bil uporabljiv tudi v primeru, kot je obravnavani, ko davčni zavezanec po vsebini uveljavlja davčno olajšavo in iz tega naslova zahteva vračilo preplačanega davka, ki ga je zanj plačal izplačevalec dohodka. Namen določbe je namreč v tem, da se zavezancu, ki je plačal nekaj, česar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, omogoči vračilo tega zneska. Davčni odtegljaj pa je zgolj eden izmed načinov izpolnitve davčne obveznosti, zato mora imeti davčni zavezanec tudi v tem specifičnem primeru, v katerem odmerna odločba ni izdana, možnost zahtevati vračilo davka (brez predložitve popravka obračuna). V postopku vračila lahko davčni organ ugotovi, da je obračun davčnega odtegljaja napačen in preveč plačan davek zavezancu vrne ali pa zahtevek zavrne z odločbo, ki se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi, določenimi v procesnih zakonih. Na takšen način je zavezancu omogočeno uresničevanje pravice iz 22. člena Ustave, saj v postopku vračila lahko uveljavlja vse ugovore, ki se nanašajo na višino odtegnjenega in plačanega davka.
S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju premoženja je funkcija skrbnika denacionaliziranega premoženja prenehala. Ker je revidentu funkcija zakonitega zastopnika prenehala pred dnevom vložitve zahtevka pri davčnem organu, v funkciji skrbnika ni bil več legitimiran za zastopanje dedičev in posledično tudi ne za uveljavljanje davčne olajšave iz 6. točke 82. člena ZDoh-2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - povezane pravne osebe - neodvisno tržno načelo - ekonomska korist - transferne cene - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugoditev reviziji
Dejstvo, da fizični osebi kapitalsko obvladujeta družbo P. DEV, s katero je revidentka poslovala kot s povezano osebo, samo po sebi ni pravno odločilno, če ni hkrati ugotovljeno tudi, da je revidentka nadomestilo oziroma dobiček (v obravnavanem primeru iz naslova nižjih transfernih cen) dejansko zagotovila družbenikom. Iz prvega stavka 7. točke 74. člena ZDDPO-2 namreč izhaja, da mora biti prikrito izplačilo dobička izvršeno kvalificiranemu družbeniku, ki ima v družbi več kot 25 % delež, torej je lahko le slednji prejemnik nadomestila oziroma koristi.
V davčnem inšpekcijskem postopku ugotovljene dejanske okoliščine ne dajejo podlage za ugotovitev, da je v obravnavani zadevi šlo za prikrito izplačilo dobička lastnikom revidentek oziroma da so bili dejansko deležni ugodnosti, nastalih iz poslovanja družbe s povezano nemško družbo. Revizija namreč utemeljeno opozarja, da se beseda "posredno" nanaša zgolj na lastništvo. Iz izpodbijane sodbe pa ne izhaja, da bi revidentka kakorkoli poslovala z družbeniki oziroma da bi slednji (v denarni ali nedenarni obliki) od revidentke prejeli kakšne premoženjske koristi. Vsi obravnavani posli so bili namreč neprerekano opravljeni med revidentko in družbo P. DEV.
dovoljenost revizije - dohodnina od dobička iz kapitala - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - ustavnost zakonske ureditve
Zgolj zatrjevanje protiustavnosti drugega odstavka 97. člena ZDoh-2, ker se revident ne strinja z veljavno zakonsko ureditvijo, samo po sebi ne zadosti pravnemu standardu pomembnega pravnega vprašanja. Temeljno izhodišče ZDoh-2 je, da se izgube lahko poračunajo s pozitivnimi davčnimi osnovami za dobiček iz kapitala, doseženimi v istem davčnem letu, in po kateri se poračun opravi na letni ravni. Zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti lahko določi izjeme, pri čemer je bistvenega pomena, da vse enake primere obravnava enako. V obravnavanem primeru se je zakonodajalec odločil samo za eno izjemo (tretji odstavek 97. člena ZDoh-2), ki pa je v bistvenem drugačna od obravnavane zadeve. Zato zatrjevana neustavnost z vidika 14. in 22. člena Ustave tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana.
ZDDV-1 člen 5, 5/5, 42, 42/1-8, 43, 43/1, 43/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 66. ZVis člen 65, 81.
davek na dodano vrednost (DDV) - dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna oprostitev - oproščena dejavnost - vzgoja in izobraževanje - izdaja izkaznice - neobdavčljiva dejavnost - gospodarska dejavnost - nosilec javnega pooblastila
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na več nosilnih razlogih, med drugim tudi na določbi drugega odstavka 43. člena ZDDV-1, v zvezi s katerim pa revident v reviziji ni izpodbijal stališča sodišča prve stopnje. Revizija je zato v tem delu neutemeljena.
Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da naj bi revident opravljal neobdavčljivo dejavnost po petem odstavku 5. člena ZDDV-1. Revident ni izkazal, da naj bi opravljal dejavnost kot organ oblasti. Obdavčen je bil zaradi dejavnosti (dejanske) izdelave dijaških in študentskih izkaznic in ne zaradi njihove (pravne) izdaje in vodenja uradne evidence v zvezi z njimi.
Revident ni kot nosilec javnega pooblastila odločal o tem, kdo je upravičen do pridobitve določene izkaznice, temveč je po naročilu za to pristojnega subjekta le-te le izdeloval v naročeni obliki, kar pa je po vsebini izvajanje določene gospodarske dejavnosti in ne izvrševanje javnega pooblastila. Prav tako revident ni izkazal nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bil upravičen oziroma dolžan voditi uradno evidenco.
ZDavP-2 člen 157, 157/3. ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 377.
dopuščena revizija - davčna izvršba na premičnine - skladnost zakona z ustavo - pravni interes za revizijo - izvršljivost izvršilnega naslova - materialna izčrpanost pravnih sredstev - odklonilno ločeno mnenje
Revident si z revizijo v okviru pomembnega pravnega vprašanja o neustavnosti uporabljene pravne norme, ob odsotnost izrecnih tožbenih ugovorov o neustavnosti uporabljene zakonske ureditve v postopku pred Upravnim sodiščem oziroma ob odsotnosti argumentov v obrazložitvi izpodbijane sodbe o tem, da je uporabljena zakonska norma skladna z ustavo, ne more izboljšati svojega pravnega položaja (doseči razveljavitve izpodbijane sodbe).
Drugačno stališče bi pomenilo spregled materialne neizčrpanosti tožbe v upravnem sporu in bi reviziji odvzelo pomen strankinega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo, izdano v sporu z nasprotno stranko in v okvirih, določenih s tožbenimi navedbami. Rezultat tega bi bil nedopusten, saj bi revizija po vsebini (formalni pogoj pravnomočno zavrnjene tožbe bi bil sicer izpolnjen) postala izredno pravno sredstvo mimo (ne zoper) pravnomočne sodne odločitve, a z možnostjo vpliva nanje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDoh-2 člen 51.
dopuščena revizija - dohodnina - prenos dela podjetja - prenehanje opravljanja dejavnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora podjetnik ob pravilni razlagi določbe 51. člena ZDoh-2 tudi ob prenosu zgolj dela podjetja na drug gospodarski subjekt prenehati opravljati vse dejavnosti takoj in v celoti?
ZDoh-2 člen 92, 93, 93-2, 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 53, 53/4-2, 491.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - d.o.o. - osnovni kapital in osnovni vložki - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - finančni najem - sale and lease back - dvakratna prodaja
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali se pravni posel prodaje in takojšnjega finančnega najema, ki se izvede med istima pogodbenima strankama (t.i. sale and lease back) z vidika DDV pravil kvalificira kot dvakratna prodaja blaga ali kot posel dajanja kredita?
S sklepom o davčni izvršbi se davčnemu dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune (prvi odstavek 173. člena ZDavP-2). Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek istega člena). Z rubežem se terjatev ne prenese na novega upnika, niti ta ne dobi na njej zastavne pravice.
S sklepom, s katerim se dovoli rubež denarne terjatve, se dolžniku prepove razpolaganje s terjatvijo, kar pomeni prepoved voljnega ravnanja, usmerjenega na spremembo pripadnosti terjatve (cesija, zastava), prepoved pa ne more poseči na področje prisilne zakonske ureditve, ki določa spremembo pripadnosti terjatve neodvisno od volje dolžnika.
Po določbi 197. člena OZ lahko tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, zahteva od njega povračilo. Tožena stranka je bila po zakonu dolžna plačati davek DURS-u, poravnala pa ga je tožeča stranka. Za poravnavo davčne obveznosti tožene stranke je potrošila svoja sredstva. Pri tem ni pomembno, ali je bilo plačilo prostovoljno ali izsiljeno z izvršbo.
Po določbah 147. člena ZUP lahko upravni organ sam reši vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. V takem primeru ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Ureditev predhodnega vprašanja v ZUP ni podlaga za vložitev ugotovitvene tožbe v pravdnem postopku, saj pove le, da odločitev upravnega organa ni ovira za tožbo v pravdnem postopku, če je matično področje za rešitev istega vprašanja na civilnem področju.
ZDDPO-2 člen 16, 16/1-2, 16/1-3, 16/5-5, 70, 70/3, 74, 74-7. ZDavP-2 člen 382. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2003/123/ES z dne 22. decembra 2003 o spremembah Direktive 90/435/EGS o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic člen 5.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - transferne cene - metode ugotavljanja transfernih cen - povezane osebe - standard obrazloženosti - prikrito izplačilo dobička - osnova za davčni odtegljaj - dvojno obdavčenje - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Obrazložitev sodišča prve stopnje glede ugotovitve o povezanih osebah zadosti standardu obrazloženosti odločb sodišča prve stopnje v upravnem sporu. Iz obrazložitve je razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava glede vprašanja, ali sta revidentka in družba T. povezani v smislu opredelitve povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2. Razvidno je tudi, da je sodišče upoštevalo vse bistvene navedbe stranke glede tega vprašanja in se do njih tudi opredelilo. Zgolj nestrinjanje s presojo sodišča o neutemeljenosti tožbenih ugovorov, s katerimi je nasprotovala ugotovitvi, da gre za povezani osebi, pa te kršitve tudi ne more utemeljiti.
Neutemeljeni so revizijski ugovori v zvezi z izbiro metode za določitev primerljive tržne cene, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da se je davčni organ za metodo stopnje čistega dobička (t. i. metodo TNMM) odločil prav zaradi pomanjkanja podatkov za uporabo metode primerljivih prostih cen, revidentka pa ne trdi, da kakšen drug kriterij pri izbiri metode ni bil upoštevan. Nenazadnje je revidentka z uporabo metode TNMM med davčnim inšpekcijskim postopkom tudi soglašala.
Stališče sodišča prve stopnje, da se po 7. točki 74. člena ZDDPO-2 kot prikrito izplačilo dobička šteje tudi izplačilo osebi, ki je posredno povezana z izplačevalcem, je pravilno, vendar dejansko stanje, ugotovljeno v davčnem inšpekcijskem postopku ne daje podlage za ugotovitev, da je tudi v obravnavani zadevi šlo za prikrito izplačilo dobička.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - ponavljanje tožbenih navedb - revizija kot samostojno pravno sredstvo - meje preizkusa v revizijskem postopku - pravilna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva trditvena podlaga - nesubstanciran dokazni predlog
Revizija je samostojno pravno sredstvo, ki mora imeti konkretizirane revizijske razloge, saj je celoten revizijski preizkus zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev. Za revizijsko presojo je torej zgolj vsebinsko ponavljanje tožbenih navedb neupoštevno, saj predmet izpodbijanja z revizijo ni odločba, ki jo je izdal davčni organ in zato za vsebinsko utemeljenost revizije ne zadostuje ponovitev tožbenih navedb.
Revizijsko sodišče mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti. Vendar ima tudi ta preizkus svoje meje, saj je kritika pravne presoje možna le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, ta pa je v obravnavani reviziji skoraj povsem izostala.
URS člen 22. ZPP člen 8, 236.a, 286.b, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - načelo neposrednosti - neposredno zaslišanje - izvedba dokaza - pisna izjava prič - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - obrazloženost sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Neposrednost zaslišanja priče po sodišču je eden od bistvenih vidikov 22. člena Ustave. Z 236.a členom ZPP predviden način uresničevanja te pravice z vpogledom zgolj v pisno izjavo priče lahko nadomesti (neposredno) zaslišanje priče le pod zakonsko določenimi pogoji, med njimi tudi, da zaslišanja ni zahtevala nobena stranka.
V obravnavanem primeru niti iz razlogov izpodbijane sodbe niti iz podatkov v sodnem spisu ni razvidno, zakaj sodišče ni zaslišalo določene priče, kar je zahteval revident, zato je Vrhovno sodišče soočeno s procesno situacijo, kjer ni mogoče preizkusiti razlogov, ki so vodili sodišče prve stopnje k ravnanju, ki pomeni poseg v načelo neposrednosti pri zaslišanju priče. Zato je v tem delu podana bistvena pomanjkljivost sodbe, zaradi katere je ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je poleg tega izhajalo iz ocene izjave priče v obliki listine, ki jo je izvedlo kot dokaz, vendar pa iz same sodbe ni razvidno, da bi jo sodišče kakorkoli ovrednotilo in jo soočilo z drugimi predhodno izvedenimi listinami in ugotovitvami v postopku tožene stranke. Zgolj sklicevanje na razloge oziroma presojo upravnega organa, ki izhaja iz izpodbijanega upravnega akta (torej ob sklicevanju na določene strani izpodbijane odločbe), navedenemu ne more zadostiti, saj tožena stranka zaslišanja priče ni izvedla in ga tudi ni mogla dokazno oceniti ne posamezno in ne v povezavi z drugimi dokazi.
Dolžnost opredelitve v upravnem sporu do po sodišču izvedenega dokaza tudi ne more biti odvisna od tega, ali je v posameznem primeru uspeh dokazovanja z določenim dokazom očiten ali ne. Revizijsko sodišče namreč ob izostanku opredelitve sodišča prve stopnje do dokazne ocene (npr. da je očitno, da določenemu dokazu ni mogoče verjeti in ob navedbi razlogov za to) ne more niti v najbolj očitnih primerih te dejanske presoje opraviti samo, saj bi to pomenilo vrednotenje dokazov v revizijskem postopku, kar pa po zakonu ni dovoljeno.
URS člen 23, 25, 38, 35. ZVOP-1 člen 8, 8/2, 9, 9/1, 9/4, 34. ZUS-1 člen 4, 6, 6/2, 33, 66, 73, 73/1, 82. ZPP člen 181. ZDavP-2 člen 36, 39, 68. ZDS člen 18, 24.
varstvo osebnih podatkov - kršitev ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - ugotovitvena tožba - procesne predpostavke za ugotovitveno tožbo - pravni interes - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pridobivanje podatkov - bančni račun - bančna tajnost - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pritožbena obravnava - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - ugotovitvena sodba v upravnem sporu
ZUS-1 glede zahteve po obstoju pravnega interesa za vloženo tožbo ne ločuje med različnimi oblikami tožbenih zahtevkov, ki so našteti v 33. členu ZUS-1. To pomeni, da za vložitev ugotovitvene tožbe veljajo enaka pravila kot za druge oblike tožbenih zahtevkov, torej tudi to, da zanjo ni treba izkazati posebnega, kvalificiranega pravnega interesa.
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je davčni organ vezan na ZVOP-1. Na davčnemu organu je dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca.
Ob tem je davčni organ pri pridobivanju osebnih podatkov tako davčnega zavezanca kot tretjih (povezanih) oseb dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so primerni za dosego namena in niso (količinsko) pretirani glede na namen obdelave. To zakonsko in ustavno načelo je davčni organ dolžan upoštevati tako pri izbiri oseb, v osebne podatke katerih želi vpogledati, kot pri samem obsegu zajetja le-teh.
Ker je v obravnavanem primeru davčni organ pridobil osebne bančne podatke o vseh transakcijah na bančnem računu pritožnice za obdobje celega leta 2011 brez izkazanega zakonsko določenega namena, ni kršil le zakonsko pooblastilo iz ZDavP-2, temveč tudi prepoved uporabe osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja iz prvega odstavka 38. člena Ustave in zato je v tem delu tožba na ugotovitev kršitve človekove pravice utemeljena.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dohodnina - nagradna igra - drugi dohodek - davek od dohodkov fizičnih oseb
Pridobitev igralnega promocijskega lističa (kot dobitek v nagradni igri) za fizične osebe, ki ga dobijo, pomeni dohodek (čeprav v negotovinski obliki), in sicer v vrednosti, ki je na lističu navedena. Fizični osebi se s tem, ko je ta v nagradni igri dobila promocijski listič (dobitek), omogočila igranje v vrednosti, ki je bila navedena na lističu, pri tem pa ni pomembno, da listič ni bil zamenljiv za denar, da ga ni bilo mogoče uporabiti v drugi igralnici, da z njim ni bilo mogoče igrati na vseh igralnih avtomatih. S tem je bila namreč dana fizični osebi določena ugodnost v vrednosti (znesku) na lističu in čeprav v trenutku prejema lističa od revidentke na fizično osebo ni prišlo do na zunaj zaznavnega prenosa premoženja, je do tega dejansko prišlo, saj se je revidentkino premoženje zmanjšalo za znesek, v katerem je bilo fizični osebi omogočeno igranje in ga fizična oseba ni plačala, je pa za ta znesek igrala na določenih igralnih avtomatih. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno ali je fizična oseba pri tej igri (ki ji je bila omogočena zaradi prejema dobitka (promocijskega lističa) zadela (večji) znesek ali "jack pot", saj za obdavčitev ni pomembno, kaj prejemnik dobitka naredi z njim (konkretno ali ga uporabi in kako uspešen je pri tem). Pomembno je, da mu je bil ta dobitek – promocijski listič (v vrednosti, ki je bila na njem navedena), dan na razpolago.
davčna napoved na podlagi samoprijave - začetek postopka o prekršku - uradno dejanje pristojnega organa
Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDV-1 člen 45, 76, 76.a, 76.b, 87. ZUS-1 člen 75, 75/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - odbitek vstopnega DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - uporaba nepremičnine - standard obrazloženosti - neopredelitev do tožbenega ugovora - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Utemeljen je očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb, s katerimi je revident uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava glede obveznosti plačila vstopnega DDV. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo pravno podlago, ki predpisuje pogoje za priznanje pravice do odbitka DDV, ni pa pojasnilo, zakaj je v obravnavanem primeru ugotovitev, da ti pogoji niso izpolnjeni glede nakupa nepremičnine septembra 2008, podlaga ne le za nepriznanje pravice do dobitka DDV temveč tudi za odmero DDV, ki ga mora revident plačati. Še več, do teh tožbenih navedb se sploh ni opredelilo, odgovor na tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava v delu, ki se nanaša na obveznost plačila DDV, pa tudi iz vsebine drugih navedb v obrazložitvi sodbe ne izhaja.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 44. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - davek na nepremično premoženje večje vrednosti - neustavna zakonska določba - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - izredno pravno sredstvo - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP) - kršitev materialnega prava
.Vprašanje, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
Ker se je Vrhovno sodišče do vprašanja, ali se lahko v odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, zoper katero revidentka ni vložila pritožbe, zaradi po pravnomočnosti te odločbe izdane odločbe Ustavnega sodišča, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost materialnega davčnega zakona, poseže z izrednim pravnim sredstvom odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, že opredelilo, revizija z enakim pravnim vprašanjem ni dovoljena.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pisne izjave prič - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
Stranka mora kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Vrhovno sodišče v postopku z revizijo na kršitve pravil postopka upravnega spora ne pazi po uradni dolžnosti, zato se kljub taki opustitvi v reviziji uveljavljana kršitev lahko upošteva zgolj tedaj, če je (zaradi narave kršitve, načina teka postopka itd.) sploh ni bilo mogoče ugovarjati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Revident je glede uveljavljanja procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) v reviziji prekludiran, saj ne iz zapisnika o glavni obravnavi ne iz prepisa zvočnega snemanja, ki se nahajata v spisu, ni videti, da bi revident navedenim kršitvam ugovarjal na glavni obravnavi, ko je to možnost imel.