ZDavP-2 člen 63, 36/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dohodnina - informativni izračun dohodnine - davčna odmerna odločba - davčna napoved na podlagi samoprijave - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - obnovljeni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v postopkih odmere dohodnine v primeru samoprijave, ki je vložena po tem, ko zoper informativni izračun ni bil vložen ugovor in je le-ta pridobil naravo odmerne odločbe – obenem pa ni bil začet davčni postopek po uradni dolžnosti – priznavajo stroški v zvezi z delom ter vzdrževanimi družinskimi člani.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - pravica do izjave v postopku - pravica do izvedbe dokaza - odločitev brez glavne obravnave - izvajanje dokazov izven glavne obravnave - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Obrazložitev odločitve o tem, da se glavna obravnava ne bo izvedla, je hkrati vsebinsko neločljivo povezana z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov, saj dokazov z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja ni mogoče izvesti izven glavne obravnave. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka.
Iz nekaterih navedb prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče prve stopnje dejansko na seji izvajalo dokaze (z vpogledom v listine v davčnem spisu) in ocenjevalo dejstva. S tem je poseglo v revidentkino pravico do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave). Na seji se namreč lahko nadzor Upravnega sodišča nad pravilnostjo dokazne ocene upravnega organa omeji izključno na preizkus procesnih kršitev v zvezi z obrazložitvijo odločbe upravnega organa (njen obstoj, razumljivost, konsistentnost, logičnost, nearbitrarnost ipd.), vsebinska presoja pravilnosti obrazložitve glede ugotovljenega dejanskega stanja in vpogled v dokaze v upravnem spisu pa terja izvedbo glavne obravnave, ki je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave).
ZDavP-2 člen 126, 126/1, 129. ZDDV-1 člen 3, 5, 5/1, 63, 68, 68/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-c, 9, 168. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 110, 110/2, 110/3.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje teka zastaranja - odbitek vstopnega DDV - zasebna raba - gospodarska dejavnost - osnovna sredstva - nepremičnina - stavbna pravica - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Poziv na predložitev poslovne dokumentacije je potrebno obravnavati kot uradno dejanje davčnega organa, namenjeno odmeri davka, ki je pretrgalo tek petletnega relativnega zastaralnega roka za zastaranje pravice do odmere DDV.
Pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun davka, to je ob dobavi blaga (63. člen ZDDV-1 in 167. člen Direktive o DDV). Posledično lahko samo položaj, v katerem oseba takrat deluje (status), določi obstoj pravice do odbitka. Zato ima pravico do (takojšnjega) odbitka (celotnega) vstopnega DDV, ki ga je dolžna plačati ali ga je plačala za zadevno blago, tudi oseba, ki ob pridobitvi deluje kot davčni zavezanec ter pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu teh določb, čeprav se to blago ne uporabi takoj za to ekonomsko dejavnost.
Dejanska ali nameravana uporaba blaga opredeljuje obseg začetnega odbitka, do katerega je upravičen davčni zavezanec (kar ureja določba prvega odstavka 63. člena ZDDV-1), in obseg morebitnih popravkov v naslednjih obdobjih (68. in 69. ZDDV-1), ni pa to relevantno (že) v zvezi s samim nastankom pravice do odbitka.
Formalni prenos – vknjižba v zemljiško knjigo, (lastninske) pravice ni pogoj za priznanje odbitka DDV. Za potrebe obdavčitve zadostuje že izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila oziroma za potrebe obdavčitve vknjižba stavbne pravice v zemljiško knjigo ni odločilna.
ZDavP-2 člen 90. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.
ZDavP-2 člen 140. URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do izjave - davčni inšpekcijski nadzor - zapisnik - napačna vročitev - ponovljeni postopek - dejstva in dokazi
Revizija se dopusti glede vprašanja ali mora davčni organ v ponovljenem postopku zaradi zagotovitve ustavne pravice do izjave stranki vročiti (nov) zapisnik, tudi če davčni organ v ponovljenem postopku ne ugotavlja novih dejstev in zbira novih dokazov, stranka pa se je o (prejšnjem) zapisniku že izrekla v prvotnem postopku.
ZDavP-2 člen 74. ZUS-1 člen 71, 85. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - zloraba davčnih predpisov - navidezni posel - davčno izogibanje - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - sklicevanje na razloge tožene stranke
Posel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka navedenega medsebojno nasprotujeta, kar je Vrhovno sodišče že potrdilo v svoji dosedanji sodni praksi. Bistvena je namreč razlika med navideznim pravnim poslom in poslom, ki je sklenjen brez utemeljenega poslovnega namena, zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti (zloraba). Pri slednjem pogodbeni stranki posel, ki je bil sklenjen, resnično želita in ga tudi izvedeta. Skozi izbrano obliko pravnega posla pogodbeni stranki zasledujeta cilj, ki zanj običajno ni predviden in se odraža zgolj v dosegu davčne koristi. Njegova učinkovitost se predpostavlja, saj brez nje uresničitev namena (davčna korist) ne bi bila dosegljiva.
Zloraba predpisov v smislu navedene zakonske določbe nastopi tedaj, kadar davčni zavezanci sklepajo posle oziroma več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov. Taki posli pomenijo nedopustno davčno izogibanje, zato se pri obdavčitvi ne upoštevajo.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je na podlagi zahtevka, ki je drugačen od prvotno deklariranega obdobja za vračilo trošarine po 54č. členu Zakona o trošarinah, v celoti izključeno upravičenje do povračila trošarine.
ZDavP-2 člen 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - enako varstvo pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja ali drugačna odločitev o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za tekoče leto za isti objekt, ki odstopa od odločitev v enaki upravni zadevi v preteklih letih, pomeni razlog za uporabo izrednega pravnega sredstva nadzorstvene pravice iz 88. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti - davki - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetnik
Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo, saj je v zvezi z istimi pravnimi vprašanji oziroma vprašanji skladnosti določb ZDavP-2 in ZOdv, v drugi zadevi vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenih zakonov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - davki - dohodnina - odvetnik - tajnost odvetnikovih podatkov
Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo in zaradi neustavne pravne praznine vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZDavP-2 in ZOdv. Ustavnemu sodišču je predlagalo tudi zadržanje izvrševanja delov teh predpisov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
začasna odredba - davčna izvršba - niso posledica izpodbijane odločbe - poziv na dopolnitev - restriktiven pristop - težko popravljiva škoda ni izkazana
Za izdajo začasne odredbe mora biti med drugim podana neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih z začasno odredbo želi preprečiti.
Zatrjevana težko popravljiva škoda, ki naj bi se izkazovala z nezmožnostjo odplačevanja kredita in posledično s prodajo nepremičnin, ni posledica v tem postopku izpodbijanega sklepa o nadaljevanju postopka davčne izvršbe, zato na njej ni mogoče utemeljiti predlagane začasne odredbe. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da so predmet davčne izvršbe pritožnikovi denarni prejemki (plača). Izvršilno sredstvo torej ni pritožnikovo nepremično premoženje, zato morebitna prodaja nepremičnin ni v neposredni zvezi z izdanim sklepom. Glede na navedeno pritožnik ni izkazal neposredne povezave med izpodbijanim aktom in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti.
ZDDV-1 člen 6, 6/1, 44, 44-8, 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 14. SPZ člen 40, 49. ZZK-1 člen 41.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga oz. oprava storitev - prenos lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Prenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica.
Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in posledično razpolagala z nepremičnino (jo obremenila, odsvojila ipd.). Plačilo kupnine in zatrjevana posest na možnost razpolaganja v obravnavanem primeru ne vplivata.
ZDDPO-2 člen 16, 32, 32/1. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6, 7. ZUS-1 člen 47, 47/1. BATIDO člen 9, 9/2, 26.
dvojno obdavčenje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - transferne cene - povezane osebe - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - prekinitev sodnega postopka - predhodno vprašanje v upravnem sporu - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - uporaba mednarodne pogodbe - ugoditev reviziji
Ker je cilj postopka skupnega dogovarjanja na podlagi KIDO ter Arbitražne konvencije razrešitev pravnega vprašanja, ki nedvomno vpliva na vprašanje obdavčenja v posamezni zadevi, o kateri se odloča v upravnem sporu, to dogovarjanje pa je prepuščeno pristojnim organom ter postopkom skladno z določili navedenih ratificiranih mednarodnih pogodb, gre po presoji Vrhovnega sodišča za predhodno vprašanje v smislu prvega dostavka 47. člena ZUS-1. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje, v skladu z eno od možnih razlag določb mednarodnih pogodb, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred pristojnim organom.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 9, 9/2, 25. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6. ZUS-1 člen 47.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčni inšpekcijski nadzor - dvojno obdavčenje - postopek skupnega dogovora - predhodno vprašanje v upravnem sporu - prekinitev sodnega postopka - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - ugoditev reviziji
Ker je cilj postopka skupnega dogovarjanja na podlagi Sporazuma ter Arbitražne konvencije razrešitev pravnega vprašanja, ki nedvomno vpliva na vprašanje obdavčenja v posamezni zadevi, o kateri se odloča v upravnem sporu, to dogovarjanje pa je prepuščeno pristojnim organom ter postopkom skladno z določili navedenih ratificiranih mednarodnih pogodb, gre po presoji Vrhovnega sodišča za predhodno vprašanje v smislu prvega dostavka 47. člena ZUS-1.
Prekinitev postopka zaradi odločitve o navedenem predhodnem vprašanju pa je glede na zahtevo po spoštovanju mednarodnih pogodb po presoji Vrhovnega sodišča obvezna (obligatorna). Iz navedene zahteve namreč izhaja, da mora država podpisnica storiti vse, kar je mogoče, da se določbe mednarodnih pogodb izvajajo učinkovito in v skladu z njihovim namenom. Tako dolžnost pa mora sprejeti v okviru reševanja upravnega spora tudi sodišče, saj je uresničevanje navedenih mednarodnih pogodb, ki je v primeru predhodne pravnomočne odločitve sodišča v upravnem sporu v Republiki Sloveniji omejeno zgolj na možnost odprave dvojnega obdavčenja s strani druge države podpisnice, neučinkovito. Sodišče mora torej sodni postopek do rešitve navedenega predhodnega vprašanja vselej prekiniti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?
ZUS-1 člen 23. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - odločba o odmeri dohodnine - osebna vročitev upravne odločbe - podpis na vročilnici - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - ugoditev pritožbi
Pri vročanju odločbe v postopku odmere dohodnine, se je v obravnavanem primeru uporabi ZUP, ki določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Dokumenti, ki se morajo po določbah ZUP osebno vročiti naslovniku, se lahko vročijo samo neposredno tej osebi ali drugi osebi, ki je za to od naslovnika izrecno pooblaščena, pri čemer vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec.
Že ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu njegove odvetnice v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00027582
ZUP člen 126, 129, 129/1-2, 135, 135/4, 226, 226/1. ZIN člen 28. ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4, 83, 83/4. URS člen 22, 23.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijo
Stranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi.
Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa.
Iz ustavnoskladne razlage pravil upravnega postopka in upravnega spora ne izhaja obveznost upravnega organa, da o predlogu stranke, da se ustavi postopek, ki se je začel in se vodil po uradni dolžnosti, odloči s posebnim obrazloženim sklepom, zoper katerega bi bilo možno tudi posebno, samostojno pravno sredstvo oziroma sodno varstvo. Navedeno tudi ne pomeni kršitve ustavnih pravic stranke iz 22. in 23. člena Ustave.
ZUP člen 253, 253/2. ZDDV-1 člen 102, 103. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 314. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. URS člen 22. ZUS-1 člen 51, 59, 52, 85, 85/1, 75, 75/2. ZPP člen 8.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih vozil - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - izpodbijani upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek - missing trader - simuliran (navidezni) pravni posel - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev dokaznega sklepa - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Določba Zakona o splošnem upravnem postopku o prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika, veže samo drugostopenjski organ, če sam spremeni izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ne veže pa prvostopenjskega organa, ko ta odloča v ponovnem postopku.
Sodišče prve stopnje izvedbe dokazov v obravnavani zadevi ni zavrnilo iz dopustnih formalnih oziroma vsebinskih razlogov. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič je utemeljilo s splošnim sklicevanjem na pridobljene listinske dokaze, s tem pa je posameznim vrstam dokazov (konkretno listinam) dalo pomen, ki iz Zakona o pravdnem postopku niti Zakona o upravnem sporu ne izhaja, s čimer je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja ocena pomena določene vrste dokazov nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopusten razlog za zavrnitev predlaganega dokaza druge vrste (konkretno zaslišanja).
Sodišče prve stopnje bi dokazne predloge lahko ocenilo kot nepotrebne ob ugotovitvi, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki glede na materialno pravo za odločitev niso odločilna oziroma so že dokazana. Zavrnitev dokazov bi bila sprejemljiva tudi, če bi sodišče prve stopnje izčrpno in prepričljivo argumentiralo, zakaj predlagan dokaz ne bi vplival na odločitev. Pri tem bi lahko izhajalo iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili navedbe revidenta), ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.