ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera akontacije dohodnine od dohodka - davčna obveznost - obrestovanje - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti - obrestna mera - časovna veljavnost procesnega zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tudi davčne obveznosti, ki jih je davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovil po 1. 1. 2017, obrestujejo po 7% obrestni meri (kot jo določa z ZDavP-2J spremenjena določba 95. člena ZDavP-2), čeprav je rok za plačilo tega davka potekel že pred 1. 1. 2017?
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1, 14. ZDDV-1 člen 6, 6/1, 33, 44, 44-4, 45, 45/1, 62, 63, 63/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - sale and lease back - dvakratna prodaja - finančni najem - enotna transakcija - oprostitev plačila DDV - oproščena transakcija - odbitek vstopnega DDV - načelo davčne nevtralnosti - popravek obračunanega DDV - dobra vera - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Takojšnja prodaja in povratni zakup nepremičnin med istima strankama ne pomenita dveh vzajemnih dobav blaga (ločenih pravnih poslov), ampak enotno finančno transakcijo za povečanje likvidnosti gospodarske družbe, če: gospodarska družba za namen pridobitve sredstev kot posojila prenese (proda) nepremičnine na finančno institucijo, ta pa za iste nepremičnine sklene s prodajalcem pogodbo o finančnem leasingu; omenjeni namen pa je izkazan, če prenos nepremičnin ne omogoča finančni instituciji razpolaganja z njimi na način, kot da bi bila njihova lastnica, za kar gre tudi v primeru, če nepremičnine na podlagi take pogodbe ostanejo v posesti dotedanjega lastnika, to je leasingojemalca. Pomembna je torej dejanska možnost uporabe nepremičnin, ne pa zgolj pravni vidik leasingodajalčeve pridobitve lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo.
Uresničevanje pravice do odbitka DDV je omejeno samo na dolgovane davke in je ni mogoče razširiti na pomotoma plačani vstopni DDV, tudi ne, če je DDV dolgovan le zato, ker je naveden na računu. Iz tega izhaja, da oproščena transakcija ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, čeprav bi bil davek neupravičeno plačan.
Popravek neupravičeno zaračunanega DDV mora biti omogočen, če je izdajatelj računa pri tem ravnal v dobri veri. Okoliščina dobre vere pa postane nepomembna, če je izdajatelj sam pravočasno naredil vse za preprečitev nevarnosti izgube davčnega prihodka države.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00035182
ZDoh-2 člen 92, 97, 97/1, 97/1-1, 100, 100/2, 100/3, 102. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5, 331, 331/1. OZ-UPB1 člen 21, 21/1, 59, 59/1, 59/2. ZUP člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - darilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - datum sklenitve - odložni pogoj - soglasje pristojnega organa - pogoji za veljavnost pogodbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odprava sklepa
Izročilna in darilna pogodba za primer smrti kot celota (torej tudi glede revidentkinega prenosa poslovnega deleža v gospodarski družbi na sina) je bila sklenjena pod pogojem, da revidentka pridobi zakonsko zahtevano soglasje po ZON in ZKZ za razpolaganje z nepremičninami.
Šele z izpolnitvijo odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja – je bilo jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka), ne pa datum sklenitve pogodbe. Brez zakonsko zahtevanega soglasja ne bi veljalo niti razpolaganje s poslovnim deležem in tako tudi ne vzpostavljalo podlage za dohodek ter ustvarjalo pravnih posledic za zavezanca na dohodninskem področju.
V primerih, kot je obravnavani, se za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa.
Za davčno obravnavo ni bistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je, kdaj je bilo pridobljeno soglasje upravnega organa.
Za obravnavani primer tako ni odločilno, da je bila pogodba z odložnim pogojem sklenjena 13. 12. 2016. Pomembno je, kdaj se je odložni pogoj izpolnil, saj je šele takrat bil lahko ustvarjen dohodek (dobiček iz kapitala).
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - davčna osnova - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - povprečenje - institut povprečenja - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
ZDoh-2 člen 92, 97, 102. OZ člen 59. ZUP člen 224, 224/1.
odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - darilna pogodba - pogoji za veljavnost pogodbe - odložni pogoj - dokončnost odločbe - soglasje pristojnega organa - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - rok za priglasitev - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanja, ali se za odsvojitev premoženja po 102. členu ZDoh-2 lahko šteje pravnomočnost soglasja (upravne odločbe), ki je zakonski pogoj za veljavnost pogodbe je (upoštevaje, da lahko začne stranka izvajati pravico iz odločbe z njeno dokončnostjo, če zakon ne določa drugače - prvi odstavek 224. člena ZUP), da se v primerih, kot je obravnavani, za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa.
Nerazumna je razlaga, da mora odsvojitev kapitala šteti za izvedeno, čeprav obstaja taka pravna negotovost glede učinkovanja pogodbe kot v obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče drugače kot Upravno sodišče tudi sodi, da je za davčno obravnavo nebistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je, kdaj je bilo pridobljeno soglasje upravnega organa.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00033998
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 125, 125/3, 126, 126/6, 146, 155, 155/1, 155/1-6, 156. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2, 275, 275/1, 275/4. ZPIZ-2 člen 159, 159/2, 194.
vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev preplačil - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izterjava denarne terjatve - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje izterjave - začetek teka zastaranja - lex specialis - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - izvršljivost odločbe ZPIZ - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, začne teči prvi dan po izvršljivosti te odločbe.
Kdaj zastara pravica do izterjave terjatve vračila preplačil na podlagi odločbe Zavoda, ZPIZ-2 ne ureja, vendar pa ni mogoče uporabiti splošnih določb OZ, ki z izterjavo v davčnih postopkih niso v ničemer povezane, temveč je treba tudi za nedavčne denarne obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi ZDavP-2, analogno uporabiti pravilo zastaranja izterjave davčnih obveznosti iz tega specialnega zakona. To pravilo tudi sicer velja v povezavi z drugimi odločbami Zavoda pri pobiranju in izterjavi prispevkov, skladno z drugim odstavkom 159. člena ZPIZ-2 ter s tretjim odstavkom 3. člena ZDavP-2. Zato je torej treba glede vprašanja zastaranja pravice do davčne izvršbe tudi v tem primeru uporabiti člene 125. do 126. a ZDavP-2.
Pravica do izterjave vračila preveč plačanih sredstev, ki izhaja iz odločbe Zavoda (upnika), zastara v petih letih od takrat, ko je navedena obveznost nasproti revidentki (dolžnici) začela učinkovati, torej od njene izvršljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00034938
ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 48, 49, 50, 53. ZZ člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - materialno statusno preoblikovanje - obdavčitev pri združitvah in delitvah - zavod - obdavčitev - davčne ugodnosti - načelo nevtralnosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija dopusti glede vprašanja, ali ima pravna oseba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki "zavod", ob izpolnjevanju ostalih pogojev po 50. členu ZDDPO-2, pravico do nevtralne davčne obravnave iz 49. člena ZDDPO-2?
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - institut povprečenja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
ZDoh-2 člen 32, 32-1, 35, 36, 36/2, 38, 46. ZDavP-2 člen 281.
dopuščena revizija - davki - odkup odpadnih surovin - zbiranje odpadkov - prodaja premičnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - akontacija dohodnine - obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dohodek iz kapitala - oprostitev plačila dohodnine - razlaga določb zakona - jezikovna razlaga zakonskih določb - sistemska razlaga - davek od dohodkov iz dejavnosti - ugoditev reviziji
V zvezi z obdavčitvijo oziroma oprostitvijo obveznosti plačila dohodnine fizične osebe od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (1. točka 32. člena ZDoh-2), način nastanka odsvojiteljeve lastninske pravice na tem kapitalu (premičninah), ni odločilen.
Ker med strankama ni sporno, da so bile odpadne surovine ob prodaji revidentu last prodajalcev (njihov kapital) se od dohodkov, ki so jih ustvarili s prodajo premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, dohodnine ne plača, zato tudi revident ni bil dolžan plačati akontacije tega davka kot davčnega odtegljaja.
Zmotno je materialnopravno stališče, da se navedeni dohodki fizičnih oseb (doseženi s prodajo odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja), lahko obravnavajo in obdavčijo z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. členu ZDoh-2.
Za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja je nujno, da je med izplačevalcem in prejemnikom dohodka sklenjen pravni posel, katerega vsebina je opravljanje dela (ali storitve) in plačilo zanj v odvisnem pogodbenem razmerju.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi med revidentom in fizičnimi osebami obstajalo pogodbeno razmerje, na podlagi katerega bi bile te osebe za revidenta dolžne opraviti določeno storitev ali delo (na primer zbirati odpadne surovine) ter bi dohodki, ki jim jih je izplačeval revident, predstavljali pogodbeno plačilo za opravljeno delo ali storitev (tj. zbiranje odpadnih surovin in ne za odkup premičnin), ni podlage za obdavčitev dohodkov po viru drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Dohodek fizičnih oseb, ustvarjen na podlagi pravnega posla odsvojitve premičnin, glede na nadaljnje besedilo določila 1. točke 32. člena ZDoh-2, da "to ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona" in s tem povezane določbe ZDoh-2, je lahko obdavčen kot dohodek iz vira dejavnosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Taka obdavčitev dohodka iz dejavnosti pa nastopi, če je ugotovljeno, da premičnina izvira iz zavezančevega opravljanja neodvisne, samostojne dejavnosti, ki vključuje odsvojitev premičnin (na primer dejavnosti zbiranja in prodaje odpadnih materialov).
URS člen 22, 23, 25. ZDavP-2 člen 111, 111/2, 111/3. ZPP člen 7, 214, 214/2, 226, 226/4, 278, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUS-1 člen 2, 2/1, 22, 22/1, 30, 30/5, 38, 38/3, 51, 51/2, 59, 75, 75/3, 93, 93/1.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pravila dokazovanja - uporaba določb ZPP - razpravno načelo - priznanje neprerekanih dejstev - vpogled v spis v drugi sodni zadevi- substanciran dokazni predlog - vpogled v upravni spis - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Glede na spremenjeno razmerje med ZPP in ZUS-1, ki je nastalo s preoblikovanjem 22. člena ZUS-1, domneva o priznanju dejstev, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, velja tudi v upravnem sporu.
Vendar pa je pri tem treba upoštevati posebnosti upravnega spora, ki modificirajo uporabo tega instituta. To predvsem velja za navedbe, ki so bile podane v postopku izdaje upravnega akta in jih je toženka že zavrnila in se tako do njih opredelila v okviru njegove obrazložitve. V takšnem primeru ni mogoče šteti, da se ob odsotnosti izrecnega nasprotovanja v odgovoru na tožbo toženka z njimi strinja. Posledično je procesna posledica iz 214. člena ZPP ne zadane. Drugače pa velja za navedbe, ki jih tožnik predhodno ni podal (in glede njih ni prekludiran) in se zato toženka do njih v postopku izdaje upravnega akta še ni mogla opredeliti, in za navedbe, ki jih je tožnik tedaj že podal, pa se toženka do njih ni opredelila in tega ni storila niti v odgovoru na tožbo. V primeru spornega dejanskega stanja mora sodišče v skladu z 59. členom ZUS-1 opraviti glavno obravnavo in ob ustreznem procesnem vodstvu med drugim ugotoviti, katera dejstva ostajajo neprerekana. Pasivnost toženke tudi na obravnavi sami pa ima za posledico priznanje navedenih dejstev kot dokazanih, enako kot to velja v pravdnem postopku.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti v ustrezni višini je vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njena obrazložitev pa ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca. Te ugotovitve davčnega organa pa so glede na vsebino tožbenih navedb del presoje zakonitosti sklepa o zavarovanju v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036976
OZ člen 16, 16/2, 86. ZIPRS0304 člen 32a, 32a/2. ZIPRS1112 člen 45. ZIPRS1314 člen 53. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - kogentni pravni predpis - pravilnik - delna ničnost - konvalidacija - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Stranki sta soglašali z uporabo valorizacije, saj je šlo za najemno pogodbo z 20 letnim trajanjem in sta na ta način želeli ohraniti enakovrednost dajatev. Če sta to storili na način, ki ni skladen s Pravilnikom, je prav, da se namesto ničnega pogodbenega določila za njuno razmerje uporablja kogentno pravilo, ki ga določa pravni predpis.
ZDoh-2 člen 94, 95, 95-8. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - davčna izguba - prisilna poravnava - zmanjšanje osnovnega kapitala - odsvojitev kapitala - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala do vrednosti 0, do katerega pride zaradi korporacijskega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave, ne šteje za odsvojitev kapitala na podlagi 8. točke 95. člena ZDoh-2, ali se taka izguba delnic šteje za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2.
dopuščena revizija - davek na darila in dediščine - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZDDPO-2 člen 17, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 74, 74/2, 74/4. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera davka - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - znižanje davčne osnove - davčna zloraba - izguba pri prodaji poslovnega deleža - nakup nepremičnin - povezane osebe - transferne cene - obresti - ekonomska upravičenost posla - ugoditev reviziji - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznosti
Skladno s prvim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 je davčno priznan tisti odhodek, za katerega se lahko šteje, da je nastal za potrebe pridobivanja obdavčljivih prihodkov. Takšen odhodek za pravno osebo predstavlja določen doprinos k njenemu poslovanju in ustvarja dodano vrednost za ohranjanje ali povečevanje položaja pravne osebe na trgu. Posledično ima za pravno osebo izmerljivo korist.
Izpodbijana sodba temelji na stališču, da obresti niso poslovno potreben odhodek, ker je bila kupnina za zemljišča, v zvezi s katerimi je bilo najeto posojilo, plačana prodajalcu še pred odobritvijo posojila. Zgolj to dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da se obresti ne priznajo kot odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo. Da gre za odhodek, ki je za davčnega zavezanca nepotreben oziroma neupravičen, bi sodišče prve stopnje lahko utemeljilo ob ugotovitvi, da so bila finančna sredstva, pridobljena od banke, porabljena v nasprotju z namenom iz 29. člena ZDDPO-2. To pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
Določbo 17. člena ZDDPO-2, ki ureja določanje primernih (tržnih) cen za opravljene posle med povezanimi osebami, je po naravi stvari mogoče uporabiti le v primerih, če sami odhodki niso sporni oziroma jim je priznana povezanost s poslovanjem davčnega zavezanca, sporna je le njihova višina.
dopuščena revizija - davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZDoh-2 člen 97, 97/5, 98, 98/3, 101, 101/1. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 89. ZTFI člen 7.
dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - terminska pogodba - izvedeni finančni instrumenti - čas pridobitve kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dovoljenost direktne revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - rešeno pravno vprašanje - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - zavrženje revizije
Zahteva po natančni in konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja (kot formalnega pogoja) terja, da je sporno pravno vprašanje oblikovano tako, da ga lahko Vrhovno sodišče prepozna (ovrednoti) kot pravno vprašanje, ki ima objektivni pomen za pravni red kot celoto (vprašanje, ki presega pomen ene same zadeve; to je vprašanje, ki omogoča razvoj prava in sodne prakse; na primer v pričakovanem večjem številu primerov). Samo na tak način je Vrhovnemu sodišču tudi omogočeno, da na tako sporno pravno vprašanje odgovori. Vrhovno sodišče namreč s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Revident v reviziji sicer navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, katerih rešitev naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti davčnih zavezancev in enotno uporabo prava na področju dohodnine, vendar pa iz vprašanj, kot so zastavljena v reviziji, ne izhaja, da bi presegala okvir konkretne zadeve.
Pravni temelj za pridobitev oziroma prenehanje pravice iz vrednostnih papirjev ni zavezovalni pravni posel (sklenitev terminske pogodbe) temveč ustrezen razpolagalni pravni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032867
Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8. URS člen 14, 14/2, 74. ZTro-1 člen 93, 93/1. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11, 11/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - vračilo trošarine za plinsko olje - delovni stroj - enakost pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda - pomembno pravno vprašanje trošarine - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da je statični delovni stroj po prvem odstavku 93. členu Zakona o trošarinah (ZTro-1) le stroj, ki: ne izpolnjuje pogojev za registracijo za udeležbo v javnem prometu, se med različnimi lokacijami delovišč premika na posebnih vozilih s specialnimi prevozi, je njegova mobilnost omejena na zaprto delovišče/gradbišče in služi samo za občasno premikanje po njem ter se hkrati v času opravljanja svoje funkcije ne premika in deluje kot statični delovni stroj?
2. Ali je 93. člen Zakona o trošarinah (ZTro-1) glede vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon strojev v gradbeništvu, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave Republike Slovenije)?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032869
URS člen 22. ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZDDPO-2 člen 32, 32/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - posojilo družbenika družbi - jamstvo - patronatska izjava - pripombe na zapisnik - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - enako varstvo pravic - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali pojem jamstva po tretjem odstavku 32. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zajema tudi patronatsko izjavo oziroma druge oblike jamstva, ki ne omogočajo neposrednega poplačila upnika?
2. Ali je ureditev drugega odstavka 140. člena Zakona o davčnem postopku v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032858
URS člen 22. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 82. ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 83, 83/2, 83/2-1, 93. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica do izvedbe dokaza - postavitev izvedenca - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do kontradiktornega postopka - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Ko tožnik v upravnem sporu predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi formalni ali vsebinski razlogi.
Razlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti.
ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4, 95, 111, 111/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - davčna obveznost - ugotovitev davčne obveznosti - obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pojem davčne obveznosti po tretjem odstavku 111. člena ZDavP-2 (zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti) obsega poleg davka (glavnice) tudi obresti, obračunane v postopku davčnega nadzora (95. člen ZDavP-2).