davčna izvršba - pritožba - upravičena oseba - dopolnitev pritožbe - zakoniti zastopnik družbe
B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.
lekarniška dejavnost - podružnica - verifikacija lekarne - svobodna gospodarska pobuda - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
ZUP v 138. členu glede ugotovitvenega postopka določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembni za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, nadalje pa v 214. členu določa, da je treba v odločbi obrazložiti med drugim v ugotovitvenem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto. Po presoji sodišča je v izpodbijani odločbi slednje v celoti izostalo, saj iz njene obrazložitve izhajajo le povzetek tožničine vloge ter citati 5., 39. in 40. člena ZLD-1.
lekarniška dejavnost - podružnica - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Toženka je zavrnila tožničino zahtevo zgolj z utemeljitvijo, da ima občina A. že organizirano izvajanje lekarniške dejavnosti, ki pomeni ustrezno zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanja glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu za občane občine A. Pri tem pa ni navedla pravne podlage, po kateri bi bila navedena ugotovitev lahko razlog za zavrnitev zahteve.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
Minister je pri izbiri kandidata za notarja vezan na strokovno oceno komisije, kar pomeni, da z izbiro ne sme spregledati predloženega mnenja strokovne komisije takrat, ko le ta kandidate razvrsti po obeh ocenjevanih kriterijih (strokovna usposobljenost in ustni razgovor).
V izpodbijani odločbi o odreditvi karantene bi morala biti jasno navedena država, iz katere je tožnica vstopila v Slovenijo, datum in ura vstopa, kakor tudi razlogi, zakaj je bila tožnici odrejena karantena oziroma zakaj morebiti ne sodi med izjeme, če je izjemo uveljavljala.
odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - napačna uporaba materialnega prava
Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da so bila vsa opravila v zvezi s priklopom tožničinega objekta na kanalizacijsko omrežje opravljena še pred sprejemom in uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica, na podlagi katerega ji je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek. To po povedanem že samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega predpisa
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
ZKme-1 člen 54, 54/1, 56, 56/2, 56/4. ZUS-1 člen 17, 17/5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 104.
neposredna plačila v kmetijstvu - tek roka - prepozna vloga - zahtevek - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
ZKme-1 in Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 sta enotna tako glede pravočasnosti vložitve zahtevkov za izplačilo, kot tudi glede pravočasnosti vložitve zahtevka za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo. Oba zahtevka je treba vložiti do poteka roka določenega za izpolnitev obveznosti v odločbi o dodelitvi sredstev.
Pri obravnavi tožnikovega predloga za ustavitev izvršilnega postopka je prvostopenjski organ spregledal tožnikove ugovore, s katerimi je oporekal ugotovitvi, da je inšpekcijski zavezanec, torej da je uveljavljal dovoljeni razlog za ustavitev izvršbe.
Prenos lastninske pravice, tudi prodaja v stečajnem postopku, sam po sebi ne more povzročiti, da bi nedovoljena oziroma nelegalna gradnja postala dovoljena oziroma legalna.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.
Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 16, 16/1, 16/3. ZVojD člen 63, 63/2, 63/2-3.
pripadnik rezervne sestave slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pogoji za odložitev usposabljanja - pravica do izjave - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu, temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - zastaranje - negativno mnenje pristojnega organa - verjetni izgled za uspeh
Ob upoštevanju negativnega pravnega mnenja odvetnika, ki je natančno preučil pravni položaj tožnika in več njegovih povezanih izvršilnih zadev, in upoštevaje navedbe tožnika, je tožena stranka pravilno zaključila, da so tožnikova pričakovanja v nasprotju s pričakovanim izidom.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www. ... .si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja.
ZVO-1 člen 156, 156/1, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 15.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - zavezanec - ravnanje z odpadki - čezmerna obremenitev okolja
Kot registriran predelovalec odpadkov in s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki ter ustrezno ukrepanje pa je v pristojnosti inšpekcijskih služb.
Odločitve oziroma odločbe, ki se izpodbija s pritožbo, ni več, s tem pa je odpadla podlaga za davčno izvrštvo na podlagi izdane odločbe ter obenem prenegala tudi pravovarstvena potreba po zadržanju njene izvršitve, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZDoh-2 člen 6, 6-1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 238, 238/3.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - stalno prebivališče - pritožbena novota - pravica do izjave
Toženka bi morala pred sprejeto odločitvijo tožnika najprej seznaniti s svojim stališčem, da dokaz v postopku pred upravnim organom prve stopnje ni bil predložen, nato pa ga pozvati, naj v določenem roku pojasni, zakaj ga ni predložil že v postopku na prvi stopnji. Morebitne razloge, ki bi jih tožnik navedel za nepredložitev dokaza pa presoditi, pri čemer bi moral upoštevati tožnikove konkretne okoliščine, ob tem pa spoštovati tudi načelo varstva pravic strank in načelo materialne resnice.
EZ-1 člen 373. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9, 18. ZUP člen 144.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na razpis - državna pomoč - električna energija - formalna popolnost vloge - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP
Javni razpisi ali javni pozivi niso podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se toženka glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objavljen.
Toženka je s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. ZUS-1 člen 24, 24/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3(d).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij - vrnitev v prejšnje stanje - upravičeni razlogi - pravočasnost tožbe - napačna uporaba materialnega prava
Ob stanju stvari, ko je tožniku odvzeta prostost in ko kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in tudi ne pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, hkrati pa ni izkazano, da bi bil ob tem obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za vložitev tožbe.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 določila izhaja, da morajo biti kumulativno podani trije pogoji, da je podan ta razlog za omejitev gibanja: prvi pogoj je, da je gibanje prosilcu že omejeno po ZTuj-2 zaradi postopka vračanja, drugi pogoj je, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, tretji pogoj pa je, da je že prej imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Domneva, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da navedeno določilo Recepcijske direktive II ni bilo v celoti implementirano v naš pravni red in se zato 8. člen Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.