ZKme-1 člen 54, 54/1, 56, 56/2, 56/4. ZUS-1 člen 17, 17/5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 104.
neposredna plačila v kmetijstvu - tek roka - prepozna vloga - zahtevek - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
ZKme-1 in Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 sta enotna tako glede pravočasnosti vložitve zahtevkov za izplačilo, kot tudi glede pravočasnosti vložitve zahtevka za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo. Oba zahtevka je treba vložiti do poteka roka določenega za izpolnitev obveznosti v odločbi o dodelitvi sredstev.
davčna izvršba - pritožba - upravičena oseba - dopolnitev pritožbe - zakoniti zastopnik družbe
B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - zavrženje tožbe - pravni interes - prenos lastninske pravice
Sodišče je tožbo zavrglo, saj tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi. Tožnica je tekom upravnega spora odsvojila svojo lastninsko pravico na nepremičninah, katere varstvo je s tožbo zahtevala. Odločanje o zakonitosti odločitve, da se izdano gradbeno dovoljenje po izvedenem obnovljenem postopku pusti v veljavi, tako v ničemer ne spremeni tožničinega pravnega položaja, saj ni več lastnica nepremičnin, v katere bi lahko bilo poseženo s presojanimi rušitvijo in novo gradnjo.
lekarniška dejavnost - podružnica - verifikacija lekarne - svobodna gospodarska pobuda - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
ZUP v 138. členu glede ugotovitvenega postopka določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembni za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, nadalje pa v 214. členu določa, da je treba v odločbi obrazložiti med drugim v ugotovitvenem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto. Po presoji sodišča je v izpodbijani odločbi slednje v celoti izostalo, saj iz njene obrazložitve izhajajo le povzetek tožničine vloge ter citati 5., 39. in 40. člena ZLD-1.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.
Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 16, 16/1, 16/3. ZVojD člen 63, 63/2, 63/2-3.
pripadnik rezervne sestave slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pogoji za odložitev usposabljanja - pravica do izjave - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu, temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 122, 127.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - vpis v evidenco GERK - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je relevantna zgolj tista površina zemljišč, ki je vpisana kot površina v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG. Toženka mora torej upoštevati tiste površine, ki jih ima tožnik oziroma upravičenec (ves čas trajanja ukrepa) vpisane v RKG in ne površine, ki jih ima upravičenec ves čas trajanja ukrepa v dejanski posesti. Prav tako ne presoja ali ima upravičenec pravico do uporabe površine. Za odločitev je v skladu s 122. in 127. členom Uredbe EK pomembno, kakšna je bila vstopna površina in kakšna je bila površina v RKG vpisanih zemljišč v uporabi tožnikovega KMG v letu 2016 in ali je manjša od vstopne površine za več kot to dopušča Uredba EK. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, koliko je znašala vstopna površina in ali je prišlo do takega zmanjšanja, ki ga Uredba EK ne dovoljuje, saj je toženka zaradi zmotne uporabe predpisa ugotavljala le, ali so bile površine, ki na dan izdaje certifikata niso bile vpisane v RKG kot zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, certificirane kot ekološke.
rudarstvo - začasna odredba ZUS-1 - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Po presoji sodišča ne more predstavljati podlage za sklepanje o težko popravljivi škodi tožnikovo zatrjevanje o stroških, vezanih na odpustitev zaposlenega delavca. Zatrjevana materialna škoda iz tega naslova nastaja tožniku zaradi odločitve inšpekcijskega organa o nadaljevanju inšpekcijskega postopka, v katerem je bilo tožniku naloženo, da takoj po prejemu sklepa prične z izvrševanjem odločbe o prepovedi izvajanja rudarskih del v spornem kamnolomu, in ne v posledici v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, t. j. sklepa o zavrženju tožnikove vloge za prenos rudarske pravice.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt je odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki v tem primeru, po pojasnjenem, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4.
brezplačna pravna pomoč - sklenjena sodna poravnava - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 izrecno izključena.
davčna izvršba - litispendenca - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov
Ker ZDavP-2 ne prepoveduje izdajanja različnih sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe, z izdajo novega sklepa o izvršbi z drugim izvršilnim sredstvom ne gre za ponovno odločanje o isti stvari.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnica, ki je v pravdni zadevi (delno) uspela, je dolžna povrniti znesek, ki predstavlja razliko med stroški, izplačanimi za izvajanje BPP, zmanjšano za znesek povračila pravdnih stroškov, ki jih je bila po navedeni sodbi dolžna povrniti nasprotna stranka. Tožnica je namreč na podlagi navedene sodbe pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - dokončni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija izključno drugostopenjsko upravno odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo organa prve stopnje in zavržena dopolnitev pritožbe. Navedeno izhaja tako iz uvoda tožbe, kot tudi iz njenega nedvoumnega tožbenega zahtevka. Prav tako pa to jasno izhaja tudi iz same vsebine oziroma obrazložitve tožbe kot tudi iz dejstva, da je tožnik tožbi skladno s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 kot kopijo izpodbijanega akta priložil kopijo citirane odločbe drugostopenjskega organa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - administrativna napaka - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku pojasniti, ali je bila ugotovljena administrativna napaka takšne narave, da vpliva na dejansko izplačilo, prav tako pa bo tožena stranka morala navesti pravno podlago za takšno odločitev.
Ker so se tekom odločanja tožene stranke pojavili dvomi in je bila ugotovljena zgolj administrativna napaka, bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku dati vsaj možnost, da se o navedenih napakah v postopku izjavi glede na to, da bi takšna ugotovitev utegnila vplivati na odločitev v zadevi in bi torej postopek moral biti dopolnjen v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP.
odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - napačna uporaba materialnega prava
Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da so bila vsa opravila v zvezi s priklopom tožničinega objekta na kanalizacijsko omrežje opravljena še pred sprejemom in uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica, na podlagi katerega ji je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek. To po povedanem že samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega predpisa
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - zastaranje - negativno mnenje pristojnega organa - verjetni izgled za uspeh
Ob upoštevanju negativnega pravnega mnenja odvetnika, ki je natančno preučil pravni položaj tožnika in več njegovih povezanih izvršilnih zadev, in upoštevaje navedbe tožnika, je tožena stranka pravilno zaključila, da so tožnikova pričakovanja v nasprotju s pričakovanim izidom.
EZ-1 člen 373. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9, 18. ZUP člen 144.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na razpis - državna pomoč - električna energija - formalna popolnost vloge - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP
Javni razpisi ali javni pozivi niso podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se toženka glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objavljen.
Toženka je s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. ZUS-1 člen 24, 24/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3(d).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij - vrnitev v prejšnje stanje - upravičeni razlogi - pravočasnost tožbe - napačna uporaba materialnega prava
Ob stanju stvari, ko je tožniku odvzeta prostost in ko kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in tudi ne pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, hkrati pa ni izkazano, da bi bil ob tem obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za vložitev tožbe.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 določila izhaja, da morajo biti kumulativno podani trije pogoji, da je podan ta razlog za omejitev gibanja: prvi pogoj je, da je gibanje prosilcu že omejeno po ZTuj-2 zaradi postopka vračanja, drugi pogoj je, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, tretji pogoj pa je, da je že prej imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Domneva, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da navedeno določilo Recepcijske direktive II ni bilo v celoti implementirano v naš pravni red in se zato 8. člen Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.