sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
V obravnavanem primeru, v katerem so dejanske okoliščine enake, pa podružnica B. oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za protiustavnega. Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke. Na sprejem teh predpisov namreč niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Sodišče nima razloga, da ne bi verjelo poteku dogodkov, kot jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in niso opravičljiv razlog, na podlagi katerega bi bila mogoča vrnitev v prejšnje stanje.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-3, 27, 27/1, 27/1-4, 52, 52-5.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pripadnost posebni družbeni skupini - krvno maščevanje - informacije o izvorni državi
Tožena stranka je naredila dokazno oceno o neverodostojnosti tožnikovih navedb, ne da bi v to dokazno oceno vključila tudi razlog za preganjanje iz četrte alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1, čeprav so informacije, ki jih je tožena stranka uporabila o stanju v Pakistanu glede zemljiških sporov in tožnikove navedbe, kazale na možnost pripadnosti določeni družbeni skupini in iz tega razloga obstoj morebitnega preganjanja. Tožena stranka pa o tem ni zavzela nobenega stališča niti ne o intenzivnosti dejanj preganjanja (26. člen ZMZ-1), zaradi česar ni imela podlage za stališče, da so prosilčeve navedbe očitno protislovne, lažne, malo verjetne in v nasprotju s preverjenimi informacijami o izvorni državi in da je zato prošnja očitno neprepričljiva. Tožena stranka bi se lahko oprla na peto alinejo prvega odstavka 52. člena ZMZ-1 samo v okoliščinah, ko bi bilo v zadevi očitno, da ne more iti za noben razlog preganjanja iz 27. člena ZMZ-1, ali da očitno ne gre za takšna dejanja preganjanja, ki bi imela zadostno intenzivnost.
karantena - izpodbojna tožba - prenehanje učinkovanja odločbe o omejitvi gibanja - pravni interes - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru iz podatkov tožbe in tožbenih prilog izhaja, da so pravni učinki izpodbijane odločbe prenehali pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica si s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je namreč prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Navedeno tudi pomeni, da tožnica že ob vložitvi tožbe ni imela pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe, zato v konkretnem primeru niti ne bi mogla s popravo oziroma dopolnitvijo tožbe naknadno spremeniti tožbenega zahtevka, saj je to mogoče pod določenimi pogoji le zaradi spremenjenih okoliščin.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4.
brezplačna pravna pomoč - sklenjena sodna poravnava - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 izrecno izključena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt je odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki v tem primeru, po pojasnjenem, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
davčna izvršba - litispendenca - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov
Ker ZDavP-2 ne prepoveduje izdajanja različnih sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe, z izdajo novega sklepa o izvršbi z drugim izvršilnim sredstvom ne gre za ponovno odločanje o isti stvari.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnica, ki je v pravdni zadevi (delno) uspela, je dolžna povrniti znesek, ki predstavlja razliko med stroški, izplačanimi za izvajanje BPP, zmanjšano za znesek povračila pravdnih stroškov, ki jih je bila po navedeni sodbi dolžna povrniti nasprotna stranka. Tožnica je namreč na podlagi navedene sodbe pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - zavrženje tožbe - pravni interes - prenos lastninske pravice
Sodišče je tožbo zavrglo, saj tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi. Tožnica je tekom upravnega spora odsvojila svojo lastninsko pravico na nepremičninah, katere varstvo je s tožbo zahtevala. Odločanje o zakonitosti odločitve, da se izdano gradbeno dovoljenje po izvedenem obnovljenem postopku pusti v veljavi, tako v ničemer ne spremeni tožničinega pravnega položaja, saj ni več lastnica nepremičnin, v katere bi lahko bilo poseženo s presojanimi rušitvijo in novo gradnjo.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
rudarstvo - začasna odredba ZUS-1 - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Po presoji sodišča ne more predstavljati podlage za sklepanje o težko popravljivi škodi tožnikovo zatrjevanje o stroških, vezanih na odpustitev zaposlenega delavca. Zatrjevana materialna škoda iz tega naslova nastaja tožniku zaradi odločitve inšpekcijskega organa o nadaljevanju inšpekcijskega postopka, v katerem je bilo tožniku naloženo, da takoj po prejemu sklepa prične z izvrševanjem odločbe o prepovedi izvajanja rudarskih del v spornem kamnolomu, in ne v posledici v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, t. j. sklepa o zavrženju tožnikove vloge za prenos rudarske pravice.
odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - napačna uporaba materialnega prava
Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da so bila vsa opravila v zvezi s priklopom tožničinega objekta na kanalizacijsko omrežje opravljena še pred sprejemom in uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica, na podlagi katerega ji je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek. To po povedanem že samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega predpisa
ZVO-1 člen 156, 156/1, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 15.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - zavezanec - ravnanje z odpadki - čezmerna obremenitev okolja
Kot registriran predelovalec odpadkov in s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki ter ustrezno ukrepanje pa je v pristojnosti inšpekcijskih služb.
Odločitve oziroma odločbe, ki se izpodbija s pritožbo, ni več, s tem pa je odpadla podlaga za davčno izvrštvo na podlagi izdane odločbe ter obenem prenegala tudi pravovarstvena potreba po zadržanju njene izvršitve, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.
Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 16, 16/1, 16/3. ZVojD člen 63, 63/2, 63/2-3.
pripadnik rezervne sestave slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pogoji za odložitev usposabljanja - pravica do izjave - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu, temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno.
V izpodbijani odločbi o odreditvi karantene bi morala biti jasno navedena država, iz katere je tožnica vstopila v Slovenijo, datum in ura vstopa, kakor tudi razlogi, zakaj je bila tožnici odrejena karantena oziroma zakaj morebiti ne sodi med izjeme, če je izjemo uveljavljala.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.