PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1015222
URS člen 2, 15, 15/3, 19, 19/1, 32, 32/1. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
prosilec za mednarodno zaščito - zakonito izrečen ukrep omejitve gibanja - sporen način izvrševanja izrečenega ukrepa - test sorazmernosti- poseg v osebno svobodo
V obravnavani zadevi glede na vse okoliščine primera odločitev tožene stranke, da se tožniku izreče ukrep omejitve gibanja v Centru za tujce, sama po sebi še ne pomeni nezakonitega ukrepa, temveč le, da je ta ukrep znotraj Centra za tujce v obravnavanem primeru izvajal na nesorazmeren način. Tožena stranka pri tem ne more načina izvrševanja ukrepa omejitve gibanja v Centru za tujce opravičevati s splošnim režimom v Centru za tujce, saj je treba, tako kot je to navedlo že Ustavno sodišče v odločbi Up-21/11-12, razlikovati med tujci, ki so v postopku odstranitve iz države, in prosilci za mednarodno zaščito.
ZKP člen 265, 265/1, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - - preiskava vozila - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Psihiatrični pregled obdolženca sme sodišče odrediti zaradi suma, da je bila ob storitvi kaznivega dejanja njegova prištevnost okrnjena ali ker se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka, ne pa da bi se ugotavljalo, zakaj je obsojenec v predkazenskem postopku in pred preiskovalno sodnico (po navedbah obrambe) neresnično izpovedoval.
revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi za revizijo
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, toženka pa v reviziji (vsebinsko gledano) zatrjuje drugačna relevantna dejstva, kot predstavljajo podlago odločitve nižjih sodišč o zadevi. Zato revizijskih trditev o dejstvih pri odločanju ni mogoče upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bolezen stranke v postopku
Predlagana delegacija pristojnosti sodišča je smotrna zato, ker bo predlagateljici nedvomno zelo olajšala dostop do sodišča, pri čemer določitev pristojnosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici (glede na prometne povezave) tudi ne more predstavljati nesorazmernega bremena za nasprotna udeleženca, ki prebivata v bližini Jesenic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017351
ZPP člen 41, 41/2, 245, 245/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367, 367a, 377. ZOR člen 8, 262, 263. OZ člen 6, 6/2, 239, 240. ZOR člen 18, 18/1, 200, 203. ZZV člen 104.
Toženec vnaprejšnje privolitve druge tožnice za bronhoskopijo (ki ni nujen poseg, temveč diagnostična metoda, katere pogosti rizik je tudi pnevmotoraks in motnje ritma srca) ni dobil, zato je zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti materialnopravno utemeljen.
Konkretni dejanski stan utemeljuje materialnopravni sklep nižjih sodišč, da je bilo ravnanje toženčevega zdravstvenega osebja v kritičnem času
contra legem artis
. Zdravstveno osebje bi moralo glede na konkretne okoliščine in indikacije takoj ob zapletu z zastojem srca prve tožnice posumiti na pnevmotoraks in nanj ustrezno takoj odreagirati.
Izjemno težka življenjska situacija prve tožnice, upoštevajoč izjemno težo
njenih posledic ne dovoljuje natančnega razmejevanja posameznih škod, izvirajočih iz istega škodnega dogodka, ker se te zaradi svoje intenzitete medsebojno tako tesno prepletajo, da jih ni mogoče natančno ločevati.
Pri presoji neogibnosti pripora za potek postopka in varnost ljudi, mora sodišče pretehtati: i) ali je poseg nujen, ker cilja ni mogoče doseči z milejšim ukrepom, ii) ali je poseg primeren za dosego cilja in iii) ali je teža posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi ukrepa nastale.
Stranka lahko še v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse, dokazuje, da je sodno takso dejansko plačala v odprtem roku.
dopuščena revizija - načelo kontradiktornosti - načelo ustnosti in neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje priče - branje izpovedbe priče - dokazna ocena - uporaba dokaza iz kazenskega postopka
Načelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitev sodb prvostopnega in drugostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene, ki sta jo izdelali sodišči prve in druge stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Zgolj branje pisne izjave priče iz kazenskega postopka omenjenih procesnih garancij v tem postopku ne zagotavlja, in ne more nadomestiti predlaganega dokaza z neposrednim zaslišanjem priče. Vnaprejšnje prognoziranje, da neizvedeni dokaz, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi mogel spremeniti sprejete dokazne ocene, ne predstavlja upravičenega razloga za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče v spornem primeru; je namreč podobno neobrazložen (nesubstanciran) oziroma vsebinsko prazen, kot v primeru, ko se sodišče zgolj pavšalno sklicuje na neverodostojnost oziroma nepomembnost predlaganega dokaza, ker naj bi bilo dejansko stanje že dovolj raziskano oziroma ugotovljeno, in ga zato zavrne.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren oškodovančevemu zahtevku, zato premoženjskopravno razmerje med oškodovancem in obsojencem glede koristi, ki jo slednji pridobi na škodo prvega, nujno vpliva na odločbo o odvzemu premoženjske koristi.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba v korist tretjega - obvestilo o zapadlosti premije - prenehanje zavarovalnega kritja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru, ko je zavarovalna pogodba sklenjena v korist tretjega, ko je torej zavarovanec po zavarovalni pogodbi druga oseba kot zavarovalec, za nastop posledice po tretjem odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) (prenehanje zavarovalnega kritja) o zapadlosti premije treba obvestiti tudi zavarovanca, ki je glede na svoje upravičenje iz zavarovalne pogodbe zainteresiran za plačilo premije,
- ali je zavarovalnica v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije, kot ga predpisuje tretji odstavek 937. člena OZ, dolžna opozoriti zavarovalca (oziroma tudi zavarovanca) tudi o posledičnem prenehanju zavarovalnega kritja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - formalni pogoji - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Teža kaznivih dejanj in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj (prodaja in posredovanje pri prodaji različnih vrst drog v daljšem časovnem obdobju) ob upoštevanju, da sta tako obdolženi D. R. (zoper katerega se vodi še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), kot obdolženi F. M. (ki je tudi sam uživalec prepovedanih drog) brez redne zaposlitve in brez premoženja kažejo, da jima je prav izvrševanje teh kaznivih dejanj predstavljalo (edini) vir njunega zaslužka zato obstaja resna in konkretna nevarnost da bi obdolženca (ki sta oba dolžna preživljati svoje mladoletne otroke), če bi bila izpuščena na prostost, takšna kazniva dejanja ponovila.
ZPP člen 17, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sprememba zakona - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka, ampak vprašanje uporabe določb o krajevni
pristojnost
i po stanju ob vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar prehodna določba, po kateri se postopki (v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo zakona) nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona, ni uporabljiva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002664
ZASP člen 116. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - uporaba računalniškega programa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera za ugotovitev in potrditev kršitve pravice na računalniškem programu dovolj posest računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se ve, ali bi se lahko domnevalo, da je nedovoljen primerek (druga točka 116. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah), ali pa je treba dokazovati uporabo računalniškega programa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sedež pooblaščenca
Ker imajo pravdne stranke pravico do svobodne izbire odvetnika, je bila odločitev, da bosta tožečo in toženo stranko pred murskosoboškim sodiščem zastopala odvetnika iz Celja, in ne na primer odvetnika iz Murske Sobote, izraz njune svobodne volje in izbire. S pooblastitvijo odvetnikov iz drugega kraja sta stranki soglašali tudi z višjimi potnimi stroški svojih pooblaščencev, zaradi česar zatrjevanje, da bi predlagana delegacija pristojnosti prispevala k ekonomičnosti postopka, ne more biti uspešno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002644
OZ člen 4, 12, 14. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus na obračunano zavarovalno premijo - poslovni običaji
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na več kot desetletno poslovno prakso med tožečo stranko kot zavarovanko in toženo stranko kot zavarovalnico, ki se tiče plačila letne zavarovalne premije in obračuna bonusa po koncu zavarovalnega obdobja, tožeča stranka pravno utemeljeno pričakovala izplačan bonus na obračunano zavarovalno premijo tudi za zavarovanje v letu 2009, kot ji je premijo tožena stranka v obliki bonusa vrnila prejšnja leta.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002655
ZMZPP člen 109. Uredba Sveta (ES) št. 44/2011 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj II) člen 34, 34-1, 34-2, 38. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17 . V 17. členu Uredbe 805/2004 jCodice di procedura civile (CPC) člen 633, 638, 645. ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - javni red - plačilni nalog - pravno sredstvo - pouk o načinu vložitve pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - evropski izvršilni naslov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ureditev, po kateri dolžnika tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba (ustrezno) poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo sploh ne upošteva, je v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi zahtevku lahko ugovarjal. Pravica do izjave je nedvomno temeljna pravica, ki jo je tožencu v sodnem postopku treba zagotoviti in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije ter tako pomeni del mednarodnega javnega reda.
ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - lega nepremičnine - katastrske občine
Do sprejema in uveljavitve uredbe Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča (četrti odstavek 114. člena ZS), se za območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine so torej še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002674
ZOR člen 154.
odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - sklepčnost tožbe - zamudna sodba
V sodni praksi je splošno uveljavljena teorija adekvatne vzročnosti, po kateri je mogoče pripisati poškodovanje tuje dobrine le takemu ravnanju, ki po splošnih življenjskih izkušnjah po rednem teku stvari pripelje do škode; izključuje pa povsem izjemne, neverjetne posledice. Zatrjevanje, da je zaradi počasnega odločanja sodišča tožeči stranki nastala škoda v obliki višjih obresti, ki bi jih morala plačevati svojemu kreditodajalcu, pri čemer niti ne pojasni, ali jih je plačala ali ne, sodi v kontekstu zgoraj opisanega dejanskega stanja prav v tisto območje, ki ga teorija adekvatne vzročnosti izključuje kot pravno sprejemljiv vzrok nastanka škode.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007381
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk
Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu upoštevalo kot podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi 3 kazenske točke, ki so bile storilki izrečene v postopku o prekršku, ki je bil po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ustavljen, kar je imelo za posledico, da storilki prekrška te točke niso bile (več) izrečene. Storilka prekrška je tako s storjenimi prekrški dosegla 16 kazenskih točk, torej ni presegla 18 kazenskih točk, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče pa je z njegovo izdajo kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1.